Na podlagi 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97), 19. člena statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 44/95 in 27/96) je Občinski svet občine Pivka na 32. seji dne 15. 10. 1998 sprejel
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A
Občine Pivka
1. člen
Spremenita se drugi in tretji odstavek 6. člena, ki glasi:
– Občina je pravna oseba. Sedež Občine Pivka je v Pivki, Kolodvorska 5.
– Občina ima svoj pečat, okrogle oblike, premera 35 mm, ki ima ob krožnici zgoraj napis OBČINA PIVKA in v sredini lik Martina Krpana. Pod likom je napis: PIVKA.
– Občinski svet ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. Ob krožnici je zgoraj napis: OBČINA PIVKA, v drugi vrstici je napis OBČINSKI SVET, v sredini je lik Martina Krpana, pod likom je napis: PIVKA.
– Žig, ki ga uporablja župan, ima poleg imena občine še napis: ŽUPAN.
– Občina ima lahko svoj grb, zastavo in občinski praznik. Obliko in vsebino grba, zastave in datum občinskega praznika določi občinski svet z odlokom, ki se ga sprejme na enak način kot statut.
2. člen
V prvem odstavku 7. člena se besedilo nadaljuje tako, da se črta piko in nadaljuje. “(v nadaljevanju: vaška skupnost).”
V istem členu se črta besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka in dodata nov drugi in tretji odstavek, ki glasita:
“Dve ali več vaških skupnosti iz prvega odstavka tega člena se lahko med seboj združijo v vaško skupnost, ki obsega več naselij.
Vaške skupnosti iz prvega odstavka tega člena se lahko med seboj interesno povezujejo zaradi uresničevanja skupnih interesov v širše vaške skupnosti.”
3. člen
Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki glasi:
»Vaška skupnost lahko opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na uresničevanje interesov krajanov vaške skupnosti, in sicer:
– lokalne javne službe,
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
– upravljanje s premoženjem namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– pospeševanje kulturnih in drugih društvenih dejavnosti.«
Podrobneje se naloge prenešene v skladu z normativi v izvajanje vaškim skupnostim opredeli v odloku občinskega sveta.
4. člen
Za 7.a členom se doda novi 7.b člen, ki glasi:
V primeru, da je vaška skupnost pravna oseba, nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma z odlokom občinskega sveta. Vaško skupnost zastopa predsednik sveta vaške skupnosti. Pravni posli nad vrednostjo 250.000 SIT, ki jih sklene so veljavni le ob soglasju župana.
V primeru, da je vaška skupnost pravna oseba, odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti vaške skupnosti občine subsidiarno odgovarja občina.
Delovanje vaške skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja. Vaška skupnost se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki vaške skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
V primeru, da vaška skupnost ni pravna oseba, v okviru nalog ožjega dela in v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog občino pri izvajanju odločitev sveta ožjega dela občine zastopa svet vaške skupnosti oziroma njegov predsednik. Pravni posli nad vrednostjo 250.000 SIT so veljavni le ob soglasju župana.
Financiranje vaških skupnosti je integrirano v občinski proračun. Prostovoljni prispevki krajanov in prihodki od premoženja, s katerim upravlja vaška skupnost so prihodki občinskega proračuna. Proračun določa obseg sredstev namenjenih za delovanje vaške skupnosti. Za financiranje in delovanje vaških skupnosti se oblikuje posebne proračunske postavke in posebne podračune občinskega proračuna, ki omogočajo vaškim skupnostim pregled nad sredstvi, ki so jih pridobile iz proračuna in drugih naslovov.”
Število članov sveta vaške skupnosti določa odlok občinskega sveta.
4.a člen
Za 7.b členom se doda novi 7.c člen, ki glasi:
Vaške skupnosti, ki so pravne osebe in imajo status pravne osebe javnega prava so:
– Dolnja Košana,
– Jurišče,
– Kal,
– Nova Sušica,
– Palčje,
– Parje,
– Pivka,
– Selce,
– Suhorje,
– Zagorje.
Vaška skupnost Zagorje obsega naselja Drskovče, Tabor nad Knežakom in Zagorje.
Vaške skupnosti, ki niso pravne osebe so:
– Buje,
– Čepno,
– Gornja Košana,
– Gradec,
– Klenik,
– Mala Pristava,
– Nadanje selo,
– Narin,
– Neverke,
– Petelinje,
– Ribnica,
– Slovenska vas,
– Stara Sušica,
– Šmihel,
– Trnje,
– Velika Pristava,
– Volče.
Pravni status vaške skupnosti se lahko spremeni na predlog sveta vaške skupnosti s sprejemom ustrezne spremembe statuta.
5. člen
Besedilo 8. člena se spremeni in glasi:
“Pred spremembo območij ožjih delov občine iz prejšnjega člena mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.
Pobudo za spremembo območij ožjih delov občine lahko da 10% volilnih upravičencev, ki prebivajo v ožjem delu občine.”
6. člen
V 9. členu statuta se črta besedi »krajevni ali«.
7. člen
Besedilo 10. člena se spremeni in glasi:
“Občinski svet mora predhodno pridobiti mnenje organov vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki zadevajo interese vaške skupnosti.”
8. člen
V 15. členu se v prvem odstavku besedilo spremeni in dopolni, tako, da glasi:
“Organi občine so občinski svet, župan, občinska uprava, nadzorni odbor in občinska volilna komisija.”
9. člen
V 4. točki – III. poglavja statuta (Organi občine – Nadzorni odbor) se dosedanje besedilo 41. in 42. člena črta in nadomesti z novimi členi:
41. člen
Nadzorni odbor občine ima, v skladu z zakonom, naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
V okviru teh pristojnosti nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
– pregleduje in proučuje pravne predpise in akte, s katerimi so določeni nameni porabe javnih sredstev v občini,
– proučuje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo ob porabi sredstev,
– ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namenskost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj,
– izdeluje nadzorstveni zapisnik in poročila,
– obravnava pripombe strank v postopkih nadzora,
– sprejema poročila, mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,
– obvešča javnost o ugotovitvah,
– podaja zahteve za izvedbo revizije po računskem sodišču RS,
– podaja prijave suma storitve prekrška ali suma storitve kaznivega dejanja.
Nadzorni odbor ima pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjsko-pravnim in finančnim poslovanjem občine. Pravico ima to poslovanje pregledovati in presojati s stališča zakonitosti, namenskosti in smotrnosti.
Nadzorni odbor oziroma njegovi člani so pri izvajanju pristojnosti in nalog, ki so opredeljene s tem statutom, samostojni in neodvisni.
42. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov, ki jih imenuje in razrešuje občinski svet.
Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora na predlog članov sveta, lahko pa tudi na predlog občanov.
Člani nadzornega odbora so izvoljeni, če je za vsakega od njih glasovala večina članov občinskega sveta.
Za člane nadzornega odbora ne morejo biti imenovani občinski funkcionarji, člani občinskega sveta, delavci občinske uprave, člani svetov ožjih delov občine ter člani poslovodstev organizacij in zavodov, ki so porabniki proračunskih sredstev.
42.a člen
Za člana nadzornega odbora je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima slovensko državljanstvo,
– ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo,
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju financ, gospodarstva ali prava,
– pozna finančno-računovodske predpise; predpise, ki določajo način financiranja javne porabe in druge predpise, ki so pomembni za opravljanje funkcije nadzora in
– ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnih organih in organih lokalnih skupnosti.
42.b člen
Mandat članov nadzornega odbora je vezan na mandat občinskega sveta, ki jih je imenoval. Število mandatov ni omejeno.
Članstvo v nadzornem odboru preneha, če član nadzornega odbora:
– odstopi,
– začne opravljati funkcijo, ki po zakonu ni združljiva s članstvom v nadzornem odboru,
– ne preneha opravljati nezdružljive funkcije v treh mesecih po imenovanju,
– pri delu nadzornega odbora ni aktiven ali se izkaže, da ni zmožen izvrševati nalog,
– ne spoštuje statuta občine in poslovnika nadzornega odbora,
– stori kaznivo dejanje ali drugo dejanje, s katerim škoduje ugledu organa,
– iz drugih utemeljenih razlogov.
42.c člen
O razrešitvi člana nadzornega odbora odloča občinski svet. Občinski svet razreši člana nadzornega odbora, če v postopku razrešitve ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za razrešitev iz prejšnjega člena tega statuta.
Občinski svet odloča o razrešitvi člana nadzornega odbora tudi na predlog nadzornega odbora ali na predlog člana nadzornega odbora, ki želi razrešitev.
Nadzorni odbor predlaga razrešitev posameznega člana po pravilih, določenih v poslovniku nadzornega odbora.
42.č člen
Delo v nadzornem odboru je nepoklicno.
Člani nadzornega odbora imajo pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, za čas opravljanja svojega dela v nadzornem odboru, smiselno določilom zakona o funkcionarjih v državnih organih.
Člani nadzornega odbora imajo pravico do nagrade za svoje delo, skladno s predpisom občinskega sveta, s katerim določi pravice do nadomestil in nagrad nepoklicnim funkcionarjem, članom nadzornega odbora in članom svojih komisij in odborov.
42.d člen
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče predsednik občinskega sveta.
Nadzorni odbor sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov.
Odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov.
Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika.
Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, predpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.
Predsednik lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti drugega člana nadzornega odbora.
Župan se ima pravico udeleževati sej nadzornega odbora, če se nadzorni odbor ne odloči drugače.
42.e člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim določi organizacijo svojega dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora.
Poslovnik nadzornega odbora mora biti v skladu s tem statutom.
42.f člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, v sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave.
Odredbodajalec za stroške nadzornega odbora je župan.
42.g člen
Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore.
V okviru rednega nadzora nadzorni odbor vsako leto preverja:
– skladnost proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta, pred sprejemom proračuna v občinskem svetu,
– skladnost predloga zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– skladnost finančnih načrtov uporabnikov proračunskih sredstev po programu,
– pravilnost in gospodarnost razpolaganja z občinskim premoženjem.
42.h člen
Nadzorni odbor opravlja izredne nadzore po lastni presoji, na zahtevo župana ali občinskega sveta.
Kadar nadzorni odbor opravlja izredni nadzor, mora o tem obvestiti organ oziroma tistega, pri katerem namerava nadzor opraviti, najkasneje tri dni pred izvedbo nadzora.
Župan in občinski svet imata pravico zahtevati od nadzornega odbora, da opravi nadzor pri posameznem uporabniku ali skupini uporabnikov proračunskih sredstev. Zahteva, ki jo poda župan ali občinski svet mora biti obrazložena.
42.i člen
Nadzorni odbor lahko v okviru nadzora in v skladu s svojimi pristojnostmi sprejema naslednje akte:
– pisna zaprosila in zahteve (za izročitev dokumentacije, pojasnila, obrazložitve),
– mnenja in priporočila,
– odgovore in vabila strankam,
– opozorila in predloge,
– poročila.
42.j člen
Dokončni akt nadzornega odbora je poročilo.
Poročilo mora nadzorni odbor pripraviti po vsakem rednem ali izrednem nadzoru in ga poslati občinskemu svetu in županu. Nadzorni odbor poroča oziroma predstavi poročilo na seji občinskega sveta.
Poročilo mora obsegati podatke o samem poteku nadzora, ugotovitvah in rezultatih nadzora.
42.k člen
Organi občine, občinska uprava, zavodi, podjetja, skladi in drugi uporabniki proračunskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: stranke v postopku) so dolžni nadzornemu odboru omogočiti nadzor. V zvezi s tem je obveznost vsake stranke da:
– sodeluje v postopku,
– na zahtevo nadzornega odbora predloži zahtevano dokumentacijo in sicer takoj, najkasneje pa v roku 15 dni po prejemu zahteve,
– na zahtevo nadzornega odbora posreduje dodatna pojasnila in obrazložitve in sicer takoj, najkasneje pa v roku 15 dni po prejemu zahteve.
Stranka ima pravico izraziti svoje mnenje in ugovarjati ugotovitvam nadzornega odbora. Stranka mora svoje mnenje ali ugovor posredovati nadzornemu odboru v roku 15 dni po prejemu ugotovitve nadzornega odbora.
Na zahtevo stranke lahko nadzorni odbor iz upravičenih razlogov roke tudi podaljša.
Nadzorni odbor o postopku nadzora in svoji zahtevi obvesti župana. V primeru, da nadzorovana stranka svojih dolžnosti ne izvrši, nadzorni odbor lahko zahteva posredovanje župana.
42.l člen
Občinski organi so dolžni upoštevati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora in so v skladu s svojimi pristojnostmi dolžni storiti vse za zagotovitev spoštovanja aktov nadzornega odbora.
V primeru neupoštevanja so dolžni zahtevati izvedbo postopkov razrešitve članov poslovodstev uporabnikov proračunskih sredstev oziroma jih razrešiti, če so pristojni za njihovo imenovanje, izvesti disciplinske postopke zoper odgovorne delavce, zahtevati postopanje pristojne inšpekcije, računskega sodišča ali drugega pristojnega organa.
42.m člen
Nadzorni odbor lahko obvešča javnost o ugotovitvah nadzora.
Pri obveščanju javnosti mora nadzorni odbor spoštovati uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih ter dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko je njegovo poročilo dokončno in ga potrdi občinski svet.
10. člen
V 49. členu se doda tretji odstavek, ki glasi:
Prvo sejo zbora vaških skupnosti skliče v roku 60 dni po konstituiranju svetov vaških skupnosti župan.
10.a člen
V naslovu pred 51. členom se črta besedi “krajevnih in”.
11. člen
V 51. členu se prvi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
“Volitve v svete vaških skupnosti se izvede v vsakem naselju vaške skupnosti. Izidi volitev po posameznih naseljih se kot celota štejejo za izid volitev v vaški skupnosti, če vaška skupnost obsega več naselij.
V 51. členu se v drugem odstavku besedilo nadomesti z naslednjim:
“V primeru interesnega povezovanja več naselij oblikujejo vaške skupnosti skupni organ, ki ga sestavljajo predstavniki svetov vaških skupnosti”.
12. člen
V 52. členu se namesto besede “poslovnikom” uporabi besedo “odlokom”.
13. člen
V 53. členu se črta v prvem odstavku besedi “krajevne oziroma”.
14. člen
V poglavju IV. Občinska uprava se spremeni besedilo 65. člena, ki glasi:
“Za opravljanje nalog občine in delovanje njenih organov ima občina svojo občinsko upravo. Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi na predlog župana občinski svet z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Z aktom o sistemizaciji se v skladu z zakonom določi elemente plač delavcev v občinski upravi.
15. člen
Doda se nov 65.a člen, ki glasi:
“Občinska uprava je organizirana enovito in opravlja strokovne, upravne, organizacijsko tehnične, informacijske in administrativne naloge iz pristojnosti občine.
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje nadzorstva se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinsko inšpekcijo.
Za posamezna področja, ki zadevajo več občin, lahko občina s sklepom skupaj z drugimi občinami organizira skupno izvajanje nalog in ustanovi v skladu z zakonom skupno občinsko upravo.”
16. člen
66. člen se spremeni in glasi:
“Predstojnik občinske uprave je župan.
Delo občinske uprave neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Tajnik občine je za vodenje občinske uprave odgovoren županu.”
17. člen
Črta se besedilo 67. in 68. člena.
18. člen
V 69. členu se v drugem odstavku črta besede “občinski svet na predlog župana”.
19. člen
V 70. členu se črta besedilo “in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejme občinski svet”.
20. člen
V 74. členu se za besedo “tajnik” doda besedo “občine”.
21. člen
Z dnem konstituiranja organov v delih občine v skladu s temi spremembami statuta preneha mandat vsem dosedanjim organom ožjih delov občine.
Do datuma iz prvega odstavka tega člena morajo dosedanji deli občine in njihovi organi kot dober gospodar skrbeti za svoje premoženje in po tem datumu poskrbeti za zaprtje bančnih računov, če do njih niso upravičeni.
V vseh pravnih poslih, ki so jih sklenili dosedanji ožji deli občine na njihovi strani kot pogodbena stranka in njihov pravni naslednik vstopi v posel Občina Pivka.
22. člen
Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta preneha veljati odlok o vaških skupnostih Občine Pivka (Uradni list RS, št. 52/96), razen 11. člena, ki se uporablja za volitve v delih občine v letu 1998.
23. člen
Spremembe in dopolnitve statuta pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se pričnejo uporabljati po konstituiranju novih občinskih organov po rednih lokalnih volitvah v letu 1998.
Št. 032-01/98
Pivka, dne 15. oktobra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Pivka
Robert Smrdelj l. r.
