Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Kmetijske zadruge Hoče z.o.o., Hoče, na seji dne 12. novembra 1998

1. Četrti odstavek 8. člena zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95 in 22/97) ni v skladu z ustavo, kolikor ne določa nadomestila za nepremičnine, ki se po določbah tega zakona vračajo agrarnim skupnostim in ki so jih zavezanci med svoja sredstva pridobili odplačno.
2. Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladnost z ustavo odpraviti v roku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnica izbodbija četrti odstavek 8. člena zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju: ZPVAS), ker med taksativno naštetimi določbami zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93 in 65/98 – v nadaljevanju: ZDen), ki se smiselno uporabljajo v postopkih, uvedenih na podlagi 9. člena ZPVAS, ni navedena tudi določba 73. člena ZDen. Navaja, da imajo v vseh postopkih vračanja premoženja, ki so uvedeni v Republiki Sloveniji, razen v postopkih, ko gre za vračilo premoženja agrarnih skupnosti, zavezanci pravico do odškodnine za tiste nepremičnine, ki so jih dobili odplačno. Zato naj bi taka zakonska ureditev ne bila v skladu z ustavnim načelom enakosti pred zakonom (14. člen ustave).
2. Državni zbor na pobudo ni odgovoril.

3. Ustavno sodišče je dne 18.12.1997 pobudo sprejelo in zavrnilo predlog za delno zadržanje izvrševanja ZPVAS.
4. Četrti odstavek 8. člena ZPVAS med določbami ZDen, ki se smiselno uporabljajo v postopkih za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti, ne navaja 73. člena ZDen, na podlagi katerega imajo zavezanci za vračilo nepremičnin po določbah ZDen pravico do odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada za nepremičnine, ki so jih pridobili odplačno. Ustavno sodišče je torej moralo presoditi, ali je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom, da ZPVAS zavezancem za vračilo podržavljenih nepremičnin ne določa nadomestila, če so zavezanci te nepremičnine med svoja sredstva pridobili odplačno.
5. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo (med drugim v odločbi št. U-I-57/92 – OdlUS III, 117), da načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena normodajalcu ne preprečuje, da v mejah svoje pristojnosti določa kriterije, po katerih bo določena podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in na njih vezal različne pravne posledice. Tovrstno razločevanje, s katerim normodajalec zasleduje dopustne cilje, je bistvena sestavina normodajne pristojnosti. V odločbi št. U-I-140/94 z dne 14. 12. 1995 (OdlUS IV, 124) je ustavno sodišče zavzelo stališče, da gre zakonodajalcu v primeru, ko gre za enega izmed medsebojno prepletenih tranzicijskih predpisov o vprašanjih lastninjenja in poprave krivic, povzročenih s podržavljenjem, in ko gre hkrati za vprašanja, glede katerih zakonodajalec ne more imeti nobenih izkušenj in rešitev ne more iskati niti v primerljivih zakonodajah, razmeroma široko polje proste presoje. Načelo enakosti pred zakonom v teh primerih terja, da je zakonodajalčeva rešitev razumna, da ni arbitrarna in da obstaja razumna zveza med izbrano rešitvijo in zasledovanim ciljem.
6. Iz zakonodajnega gradiva (EPA 237), v katerega je ustavno sodišče vpogledalo, niso razvidni razlogi, zaradi katerih med določbami ZDen, ki se smiselno uporabljajo v postopkih, uvedenih na podlagi 9. člena ZPVAS, ni naveden tudi 73. člen ZDen. Iz same ureditve vračanja premoženja agrarnim skupnostim pa izhaja, da se glede določitve zavezanca v postopku vračanja premoženja po ZPVAS uporabljajo določbe ZDen (51. člen). Do sprejema ZPVAS se je članom bivših agrarnih skupnosti vračalo premoženje na podlagi določb ZDen. To pomeni, da so imeli do uveljavitve ZPVAS poleg zavezancev, iz sredstev katerih se vrača nepremičnina po določbah ZDen, tudi zavezanci za vračilo nepremičnin bivših agrarnih skupnosti pravico zahtevati plačilo odškodnine na podlagi 73. člena ZDen, če so nepremičnine med svoja sredstva pridobili odplačno.
7. Načelo enakosti pred zakonom prepoveduje, da bi zakon uveljavil neposredno ali posredno neupravičeno razliko v pravnih položajih, neodvisno od narave stvari in opredelitve subjektov. Različna ureditev pravice do odškodnine oziroma nadomestila bi torej lahko bila vezana na lastnosti zavezanca ali na okoliščine na njegovi strani. Vendar pa so zavezanci za vračilo podržavljenih nepremičnin po ZDen in po ZPVAS isti in če že, bi morala biti ta okoliščina relevantna tudi pri vračanju premoženja po ZDen (ob pogoju, da bi bila taka ureditev predvidena že ob uveljavitvi ZDen). Pravica do odškodnine bi bila lahko vezana tudi na lastnosti predmeta vračanja. Gre namreč praviloma za vračanje take vrste nepremičnin (kmetijska zemljišča in gozdovi), za vračilo katerih so tudi v postopkih denacionalizacije praviloma zavezani Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in občine. Druge pravne osebe so zavezanke le izjemoma, če so podržavljena kmetijska zemljišča še vedno med njihovimi sredstvi. To so lahko zadruge, ki so na podlagi določb 74. člena zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92, 71/93 in 22/94) obdržale nepremičnine, ki so jih pridobile odplačno, in gospodarske družbe, ki so obdržale tista stavbna zemljišča, ki niso postala last občin oziroma države in so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča. Vsi ti zavezanci imajo ob pogojih iz 73. člena ZDen pravico do odškodnine, če gre za postopek vračanja premoženja po ZDen.
8. Zavezanci za vračanje premoženja bodisi po ZDen bodisi po ZPVAS so torej isti, njihov pravni položaj pa je zaradi izpodbijane ureditve različen in odvisen od tega, kdo je upravičenec, oziroma od tega, ali je upravičenec oseba po ZDen ali agrarna skupnost po ZPVAS. Da zakonodajalca ni vodila niti kaka posebna lastnost zavezanca in tudi ne kaka posebna lastnost predmeta, je razvidno iz tega, da bi bil isti zavezanec (na primer ista zadruga), če bi moral enako zemljišče vrniti upravičencu, ki ni agrarna skupnost, upravičen do odškodnine po 73. členu ZDen. Zakonodajalec je torej s tem, ko ni uredil pravice do odškodnine oziroma ustreznega nadomestila za odplačno pridobljeno nepremičnino, ki jo morajo zavezanci vrniti po določbah ZPVAS, ravnal arbitrarno. Iz zakonodajnega gradiva razlogi za tako različno ureditev niso razvidni, možnosti, da bi jih navedel v tem postopku, zakonodajalec ni izkoristil, sodišče sámo pa takšnih razlogov tudi ni našlo.
9. Izpodbijana ureditev četrtega odstavka 8. člena ZPVAS je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Ustavno sodišče ne more razveljaviti izpodbijane določbe, ker bi s tem preprečilo uresničevanje pravice do vrnitve premoženja agrarnih skupnosti. Zato je ugotovilo neskladnost navedene določbe z ustavo in Državnemu zboru določilo rok, v katerem mora izpodbijano določbo uskladiti z ustavo.

10. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 48. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-300/97
Ljubljana, dne 18. novembra 1998.