Na podlagi tretje alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo na primarni, sekundarni in terciarni ravni (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije) opraviti v letu 1999 s to odredbo predpisane ukrepe.
Naloge javne veterinarske službe izvajajo:
1. na primarni ravni: zasebne veterinarske organizacije, ki imajo koncesijo (v nadaljnjem besedilu: primarne veterinarske organizacije);
2. na sekundarni ravni:
a) Veterinarski zavod Slovenije na območju cele republike (v nadaljnjem besedilu: VZS),
b) v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih plemenjakov: veterinarska postaja v osemenjevalnem središču,
c) preskrbo veterinarskih organizacij z zdravili in sredstvi za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo: veledrogerije;
3. na terciarni ravni: Veterinarski inštitut Slovenije na Veterinarski fakulteti (v nadaljnjem besedilu: VIS).

V tej odredbi uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarskim sanitarnim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba.
2. Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima pooblastilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
3. Osemenjevalno središče so objekti, ki so namenjeni zbiranju živalskega semena in se uporabljajo izključno za živali donorje, ter izpolnjujejo pogoje pravilnika o zdravstveni ustreznosti plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (Uradni list RS, št. 49/97) in so pod državno veterinarsko kontrolo.
4. Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki so oplojene na naravni način in so namenjene za prirodni razplod.
5. Plemenske živali so kategorija živali, ki so namenjene in odbrane za načrtno razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in oceno plemenske vrednosti, predpisano identifikacijo in znanega lastnika.
6. Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske populacije.
7. Valilna jajca so oplojena jajca iz plemenskih jat vseh vrst pernatih živali.
8. Matična jata perutnine: je jata perutnine, ki nese valilna jajca za nadaljnji razplod.
9. Plemenska jata ribje jate odbranih samcev in samic rib, namenjenih za razplod.
10. Reje, proste bolezni so reje, proste določene kužne bolezni, ki se zatira po zakonu o veterinarstvu in njegovih podzakonskih aktih.
11. Organizirana reja reje, kjer rejec združuje svoje interese prek posebnih organizacij.
12. Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil in žrebcev za razplod proizvodnih in športnih konjev.
13. Vzrejališče čebeljih matic je vzreja, s katero upravlja pooblaščena (od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) pravna ali fizična oseba, ki vzreja in daje v promet čebelje matice.
14. Vzrejališče plemenskih ribjih jat je vzreja, s katero upravlja pooblaščena (od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) pravna ali fizična oseba, ki vzreja in daje v promet plemenski ribji material.
15. Lokacija vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih matic je mesto, kjer se vzreja in daje v promet plemenski ribji material ali čebelje matice.
16. Plemenilna postaja je objekt, kjer se uporabljajo plemenske živali (plemenjaki) za razplod.
17. Nadaljnje nasajanje rib je naselitev rib v izpraznjen in razkužen ribnik.
18. Skupni hlevski vzorec mleka je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu.
19. Redni zakol je zakol živali, ki so veterinarsko-sanitarno pregledane pred klanjem in zaklane v registriranem objektu za klanje živali, meso in organi pa pregledani po klanju.

Bolezni, ki se odkrivajo in preprečujejo po tej odredbi, so:
– atipična kokošja kuga,
– bolezen Aujeszkega,
– bolezen Gumboro,
– bruceloza,
– enzootska goveja levkoza,
– eritrodermatitis pri krapih,
– epidemični tremor,
– garje,
– goveja spongiformna encefalopatija,
– goveja virusna diareja-mukozna bolezen (GVD-MB),
– huda gniloba čebelje zalege,
– infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (IBR/IPV),
– infekciozni bronhitis pri perutnini,
– infekciozni metritis kopitarjev,
– infekciozna hematopoetska nekroza,
– klamidijsko zvrgavanje ovc,
– klasična prašičja kuga,
– kokošji tifus,
– konjski arteritis,
– kužna malokrvnost,
– konjski virusni rinopneumonitis,
– leptospiroza,
– Marekova bolezen,
– nozemavost,
– paratuberkuloza,
– prašičji respiratorni in reproduktivni sindrom,
– pršičavost čebel,
– psitakoza,
– Q-mrzlica,
– salmoneloza,
– spomladanska viremija pri krapih,
– steklina,
– šumeči prisad,
– tuberkuloza,
– tularemija,
– trihomoniaza,
– virusna hemoragična septikemija pri postrvih,
– virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih,
– vranični prisad,
– vrtoglavost postrvi.
Veterinarski inšpektor izpostave veterinarske inšpekcije pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) z odločbo določi veterinarskim organizacijam roke za izvedbo posameznih del iz te odredbe.
Veterinarske organizacije morajo o opravljenem delu mesečno poročati na predpisanih obrazcih. Primarne veterinarske organizacije morajo na območne izpostave veterinarske inšpekcije mesečno predložiti račun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz katerega je razvidno, da so bile pristojbine odvedene.
Veterinarska inšpekcija na podlagi poročila o opravljenem delu ter predloženega računa ugotovi, ali je bil ukrep iz te odredbe opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz te odredbe ter s podpisom računa potrdi, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.

Preventivna cepljenja se morajo opraviti v skladu z navodili proizvajalca cepiva oziroma tolikokrat in po takih metodah, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene.

Veterinarske organizacije, ki izvajajo preventivna cepljenja oziroma diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco, v katero vpišejo, ime in priimek ter bivališče oziroma sedež imetnika živali, oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, proizvajalca, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave.
Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz te odredbe, predpisana identifikacija in registracija, in še niso označene na predpisan način, jih je treba označiti.
Veterinarske organizacije morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.
Krvne vzorce morajo veterinarske organizacije jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.
Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov, morajo veterinarske organizacije odvzeti po posebnem programu VURS.

Preventivni ukrepi pri govedu:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1999 oziroma 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1999 oziroma 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
3. Proti steklini je treba cepiti govedo, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti vsaj 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
4. Tuberkulinizirati je treba 50% vseh govedi, starejših od 6 tednov, v Republiki Sloveniji (začetek XIII. tuberkulinizacije).
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom opravijo primarne veterinarske organizacije.
5. Na brucelozo je treba enkrat letno preiskati vse krave v laktaciji z metodo ELISA hlevskih mlečnih vzorcev.
Vzorce odvzame VZS v zbiralnicah mleka ob rednem pregledu.
Preiskave opravi VZS.
V primeru pozitivnega hlevskega vzorca mleka se opravijo serološke preiskave pri vseh živalih iz hleva v katerem so bili ugotovljeni pozitivni reaktorji.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
6. Na enzootsko govejo levkozo, paratuberkulozo in leptospirozo je treba v vseh rejah serološko pregledati krave in breje telice po naslednjem vzorcu:

--------------------------------------------------------------------
Krave in breje telice     Pregledati živali
--------------------------------------------------------------------
– manj kot 10             1
– 10 do 20                2
– 20 do 50                3
– nad 50                  3 in dodatnih 5% od števila živali nad 50.
--------------------------------------------------------------------

Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
7. Na paratuberkulozo je treba preiskati s patohistološko in bakteriološko preiskavo vzorce črevesja (jejunum, ileum, cekum, kolon) in črevesnih bezgavk govedi, ki so bile serološko pozitivne. Preglede se opravi ob rednem zakolu teh živali.
Vzorce odvzame VZS, preiskave opravi VIS.
8. Na govejo spongiformno encefalopatijo je treba ob rednem zakolu pato-histološko pregledati možgane 80 govedi starejših od 36 mesecev iz različnih delov države.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.
9. Na IBR/IPV in GVD-MB je treba serološko pregledati vsa goveda v tistih rejah bikovskih mater, ki so bile v letu 1998 proste obeh bolezni ali proste IBR/IPV in pozitivne na GVD – MB.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
II. V vzrejnih in osemenjevalnih središčih in v naravnem pripustu
1. Enkrat letno je treba vse bike tuberkulinizirati in pregledati:
a) serološko na:
– brucelozo;
– infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis;
– leptospirozo;
– Q-mrzlico;
– enzootsko govejo levkozo in
– paratuberkulozo.
b) na virusni antigen:
– govejo virusno diarejo-mukozno bolezen.
c) mikrobiološko na:
– genitalno kampilobakteriozo in
– trihomoniazo.
Tuberkulinizacijo z bovinim tuberkulinom opravijo in vzorce odvzamejo veterinarske postaje v osemenjevalnem središču, v naravnem pripustu pa primarne veterinarske organizacije.
Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri drobnici:
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1999 oziroma 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1999 oziroma 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
3. Proti steklini je treba cepiti drobnico, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti vsaj 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
4. Tuberkulinizirati je treba 50% ovc in koz v mlečni proizvodnji in vse plemenske ovne in kozle.
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom opravijo primarne veterinarske organizacije.
5. Na brucelozo je treba enkrat letno preiskati vse plemenske ovne in kozle serološko z RVK ter serološko vse plemenske ovne na Brucello ovis.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
6. Na klamidijsko zvrgavanje ovac in paratuberkulozo je treba serološko pregledati 25% živali.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
7. Na paratuberkulozo je treba preiskati s patohistološko in bakteriološko preiskavo vzorce črevesja (jejunum, ileum, cekum, kolon) in črevesnih bezgavk živali, ki so bile serološko pozitivne. Preglede se opravi ob rednem zakolu teh živali.
Vzorce odvzame VZS, preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri prašičih:
1. Proti klasični prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v rejah, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 ali več pitancev, ter prašiče, ki se krmijo s pomijami iz prehrambenih obratov oziroma z ostanki iz prodajaln mesa ali obratov mesne industrije.
Cepiti je treba tudi prašiče v rejah imetnikov živali, ki so v polmeru 3 km okoli prašičerejskih farm, ki imajo več kot 10 000 živali.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije s sevom K-lapiniziranega virusa.
2. Tuberkulinizirati je treba:
– vse plemenske merjasce;
– plemenske svinje neokuženih rej po naslednjem reprezentativnem vzorcu:

----------------------------------------------------------------
Plemenske svinje                               Tuberkulinizirati
----------------------------------------------------------------
– od 5 do 100                                                vse
– od 101 do 500                                              100
– od 501 do 2.000                                            200
– od 2.001 do 5.000                                          300
----------------------------------------------------------------

Tuberkulinizacijo z aviarnim tuberkulinom opravijo primarne veterinarske organizacije.
3. Na bolezen Aujeszkega, virusno vnetje želodca in črevesja prašičev, leptospirozo, prašičji respiratorni in reproduktivni sindrom in brucelozo je treba pregledati s serološkim pregledom kri:
– vseh plemenskih merjascev v Sloveniji enkrat letno, merjascev v obmejnih upravnih enotah z Republiko Hrvaško pa dvakrat v razmaku najmanj 6 mesecev in
– vseh plemenskih svinj v registriranih vzrejnih središčih.
Vzorce krvi odvzamejo primarne veterinarske organizacije.
Vsako četrtletje se po 25 izločenim plemenskim svinjam iz farm Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična odvzame kri na klavnici in se jih pregleda na zgoraj naštete bolezni.
Vzorce odvzame VZS.
Vse preiskave iz te točke opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri perutnini:
1. Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke, in sicer:
– v perutninskih obratih pravnih oseb;
– v obratih rejcev, ki imajo nad 500 živali;
– v naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje (nad 500 živali);
– v fazanerijah;
– v naseljih na območju upravnih enot, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih;
– v vseh rejah nojev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z atenuiranimi in v Republiki Sloveniji registriranimi cepivi po peroralni metodi.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Valilna jajca smejo izvirati samo iz matičnih jat kokoši, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, in ki so proste psitakoze in Salmonelle enteritidis.
Take matične jate kokoši morajo biti imune proti:
– epidemičnem tremorju perutnine,
– Marekovi bolezni,
– infekcioznemu bronhitisu in
– bolezni Gumboro.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo primarne veterinarske organizacije. V rejah do 500 živali je treba pregledati vse živali, v večjih rejah pa 20% živali.
Pregled na Salmonello enteritidis in Clamydio psittaci opravi VIS.
Kontrolo imunosti opravi VIS.
3. Na psitakozo je treba opraviti serološke preiskave po metodi imunofluorescence najmanj 10% sobnih ptic in golobov iz organiziranih rej oziroma jat, ki so namenjene za razplod, prodajo in razstave.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri kopitarjih:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1999 oziroma 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Proti steklini je treba cepiti kopitarje, ki se ženejo izven naselij na pašo in so vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti vsaj 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
II. V kobilarnah
Enkrat letno je treba pregledati plemenske živali na:
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– leptospirozo.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
III. Plemenski žrebci, ki se uporabljajo za naravni pripust in osemenjevanje
Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske živali na:
– infekciozni metritis kopitarjev;
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– leptospirozo.
Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis kopitarjev odvzame VIS, druge vzorce pa primarne veterinarske organizacije.
Preiskave opravi VIS.
IV. Vzrejališča plemenskih žrebcev
Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske živali na:
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– leptospirozo.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri psih:
Psi morajo biti enkrat letno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 1999.
Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedavce.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.

Preventivni ukrepi pri gamsih:
Za pregled na garje mora VZS vzeti vzorce kož s prsnega predela v velikosti 10x20 cm, in sicer od 20% odstreljenih gamsov ob izvajanju kontrole prometa z divjadjo, oziroma ob redni kontroli zbiralnic.
Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri zajcih:
1. Na brucelozo je treba patoanatomsko in bakteriološko preiskati odstreljene poljske zajce na območju občin: Koper, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Brda, Kanal, Murska Sobota, Beltinci, Cankova-Tišina, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Rogaševci, Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij, Ptuj, Destrnik-Trnovska Vas, Dornava, Videm, Zavrč, Gorišnica, Jurišinci, Kidričevo, Majšperk.
Odvzem in pregled vzorcev opravi VIS ob pregledu odstreljenih zajcev.
2. Na tularemijo je treba serološko pregledati kri odstreljenih poljskih zajcev.
Odvzem in pregled vzorcev opravi VIS ob pregledu odstreljenih zajcev.

Preventivni ukrepi pri čebelah:
Na hudo gnilobo čebelje zalege in povzročitelja nosemoze in pršičavosti je treba enkrat letno pregledati in preiskati vse čebelje družine vzrejevalcev matic na lokaciji vzrejališča in čebelje družine plemenilnih postaj.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.

Preventivni ukrepi pri ribah:
1. Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati postrvi v ribogojnicah. Vzorce mladic je treba poslati v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 1999.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.
2. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati ovarialno in semensko tekočino v plemenskih jatah postrvi.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.
3. Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 15. maja 1999 preiskati krape namenjene za nadaljnje nasajanje.
Mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1999.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.

Javna veterinarska služba mora podatke, pridobljene na podlagi pooblastil iz te odredbe, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost. Za vsako uporabo podatkov v druge namene mora javna veterinarska služba pridobiti pisno soglasje VURS.

Kontrolo imunosti opravi VIS po naslednjem programu:
1. Klasična prašičja kuga:
– na prisotnost protiteles je treba pregledati 10% odvzetih vzorcev iz 3. točke 8. člena te odredbe.
2. Atipična kokošja kuga:
– matične jate perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6 tednov;
– nesnice konzumnih jajc: 1 hlevski vzorec iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času vzreje;
– pitovna perutnina: 1 hlevski vzorec v vsakem objektu reje z več kot 500 živali, najmanj enkrat letno.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.