Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97) in 12. člena statuta Občine Juršinci ( Uradni Vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) je Občinski svet občine Juršinci na seji, dne 13. 11. 1998 sprejel

V statutu Občine Juršinci (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) se v 2. členu tretji odstavek za besedo »oblika...« doda besedilo »ščita, katerega zgornjem delu je upodobljena vinska trta z zelenima listoma in rdečimi grozdi na rumeni podlagi. V spodnjem delu grba se nahaja raženj, ki je črne barve, pod njim pa je ogenj večjih plamenov rdeče barve in manjših plamenov rumene barve, vse skupaj na zeleni podlagi.«
V četrtem odstavku se za besedo »Zastava je...« doda besedilo »pravokotne oblike v dimenziji 190 X 90, v dolžino razdeljena na dve enaki, barvno različni polovici. Zgornja polovica zastave je rumene barve, na njeni skrajno levi strani se nahaja vinska trta enake oblike in barve kot na grbu. Spodnja polovica zastave je zelena, na njeni skrajno levi strani se nahaja raženj, ki je enake oblike in barve kot na grbu.«
V petem odstavku se za besedilom »Praznik občine je...« doda besedilo »10. avgust«
Doda se nov šesti odstavek, ki glasi: Občina ima pečat okrogle oblike s premerom 3 cm, na sredini se nahaja grb v obodu pa je napis Občina Juršinci.

V 8. členu se v prvi odstavek doda nova peta alinea, ki glasi:
– »občinska uprava«.

V 12. členu se v točki e) črta tretja alinea.

19. člen se spremeni tako, da glasi:
»Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in zadružništvo,
– Odbor za drobno gospodarstvo,
– Odbor za požarno varstvo,
– Odbor za komunalno infrastrukturo in varstvo okolja,
– Odbor za finance in proračun«.

21. člen se spremeni tako, da glasi: »Posamezni odbori v okviru svojih pooblastil iz 20. člena opravljajo naslednje naloge:
Odbor za družbene dejavnosti:
– obravnava vprašanja in daje mnenje v zvezi z izobraževanjem, kulturo, športom, zdravstvom, otroškim varstvom in socialnim varstvom,
– opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in zadružništvo:
– obravnava stanja na področju kmetijstva in gozdarstva v občini,
– obravnava usmerjanje in pospeševanje kmetijske proizvodnje in daje mnenje k porabi sredstev za tovrstne namene,
– obravnava in sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov občine in prostorskih izvedbenih aktov za posege v kmetijski in gozdarski prostor,
– obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za drobno gospodarstvo:
– obravnava sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti,
– obravnava problematiko zaposlovanja,
– obravnava pogoje za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključno s turizmom, katerih razvoj je v interesu občine,
– obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za požarno varstvo:
– obravnava problematiko požarne varnosti in civilne zaščite v občini,
– obravnava problematiko in daje mnenja s področja javnega reda in miru,
– obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za komunalno infrastrukturo in varstvo okolja:
– obravnava problematiko komunalnih javnih služb, javnih cest in poti, stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanja prostora in načrtovanja ter varstva okolja občine,
– obravnava problematiko in daje mnenje s področja prometa in zvez v občini,
– obravnava druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
Odbor za finance in proračun:
– obravnava in sodeluje pri pripravi proračuna občine,
– daje mnenja in pripombe k izvajanju proračuna,
– obravnava in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet«.

V 23. členu se doda nova 14 alinea, ki glasi: »imenuje in razrešuje tajnika občine«.

26. člen se spremeni tako, da glasi:
»Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče predsednik občinskega sveta.
Predsednika nadzornega odbora izvolijo in razrešijo člani nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in pripravlja ter vodi seje.
Predsednik lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti drugega člana nadzornega odbora.«

Za 26. členom se dodajo novi 26.a, 26.b, 26.c, 26.d, 26.e, 26 f, 26 g, in 26 h člen, ki glasijo:

Nadzorni odbor ima pet članov.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter člani vodstev političnih strank.
Člani nadzornega odbora so lahko občani, ki izpolnjujejo pogoje strokovnosti in poznajo finančno računovodske predpise.

Nadzorni odbor ima pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjskim in finančnim poslovanjem občine in odločitvami občinskega sveta in župana in ima pravico to poslovanje pregledovati in ugotavljati njegovo zakonitost in pravilnost ter ocenjevati učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
– preverja skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki in drugimi sklepi občinskega sveta;
– preverja skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta;
– preverja pravilnosti in pravočasnosti izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna;
– preverja pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem;
– nadzor nad finančnim poslovanjem porabnikov občinskega proračuna;
– nadzor namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev.
Občinski svet ali župan lahko zahtevata od nadzornega odbora, da opravi nadzor pri uporabnikih proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor mora vsako leto do 28. februarja tekočega leta sprejeti letni program nadzora v katerega obligatorno in prioritetno vključi nadzore določene v tem statutu, oziroma druge nadzore po svoji odločitvi. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
V letnem programu nadzorni odbor določi časovno izvedbo nadzora posameznih nalog po tem statutu.

Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov, kadar je na seji navzoča večina vseh članov nadzornega odbora.
Pred odločanjem na seji mora nadzorni odbor izvesti postopek nadzora, ki ga opredeli v poslovniku.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo dokončno. Poročilo nadzornega odbora je dokončno takrat, ko nadzorni odbor poročilo vročeno nadzorovani osebi v pripombe in odgovor ponovno obravnava in izdela dokončno poročilo s priporočili in predlogi ter ga predloži občinskim organom.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, dobro ime in integriteto posameznikov.

Nadzorni odbor ima pravico in dolžnost, da o svojih ugotovitvah poroča občinskemu svetu. Poročilo poda predsednik nadzornega odbora oziroma od njega pooblaščeni član na seji občinskega sveta.
Občinski organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. V primeru nespoštovanja ugotovitev nadzornega odbora lahko občinski svet zahteva razrešitev odgovorne osebe oziroma izvede disciplinski postopek za odgovorne delavce.
Občinski svet lahko na predlog nadzornega odbora zahteva postopek pristojne inšpekcije računskega sodišča v primeru, ko obstaja sum hujše kršitve pri razpolaganju z občinskim premoženjem oziroma nenamenskosti porabe sredstev občinskega proračuna.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne strokovne naloge pa lahko za nadzorni odbor opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Občinska uprava:
– obvešča nadzorni odbor o premoženjsko pravnem in finančnem poslovanju občine;
– posreduje nadzornemu odboru akte in sklepe občinskega sveta in župana;
– vodi zapisnike nadzornega odbora;
– izdela akte nadzornega odbora;
– nudi tehnično pomoč pri izvedbi nadzora organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna.

Za delo nadzornega odbora se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu.

Članstvo v nadzornem odboru preneha, ko preneha mandat občinskemu svetu, ki je nadzorni odbor imenoval.
Predčasno preneha članstvo v nadzornem odboru z dnem razrešitve. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Razlogi za razrešitev so:
– izguba volilne pravice;
– trajna nezmožnost za opravljanje nalog člana nadzornega odbora;
– pravnomočna obsodilna sodba na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev;
– neprenehanje opravljanja nezdružljive funkcije v treh mesecih;
– začetek opravljanje nezdružljive funkcije;
– odstop.«

27. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzorni odbor mora za opravljanje svojega dela sprejeti poslovnik.
S poslovnikom nadzornega odbora se določi organizacija dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, delo strokovnih sodelavcev, postopek nadzora, način odločanja, način evidentiranja dela nadzornega odbora. S poslovnikom se določi tudi priprava, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentacije.«

V 39. členu se v tretji odstavek za besedo »tajnik« doda besedilo: »ki ga imenuje župan.«

43. člen se spremeni tako, da glasi:
»O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve tudi o stvari odloči.«

Za 43. členom se dodajo novi 43.a, 43.b, 43.c, 43.d, 43 e in 43.f členi, ki glasijo:

Več občin lahko za opravljanje nalog, ki zahtevajo specializirano strokovno delo ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen takrat ko akt o njegovi ustanovitvi na skupen predlog županov, sprejmejo občinski sveti.

Organ skupne občinske uprave vodi predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin, ki so ustanovile organ skupne občinske uprave.
Predstojnik organa skupne občinske uprave določi sistematizacijo delovnih mest v organu in odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v tem organu.

Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa organ skupne občinske uprave kot organ tiste občine, v katero krajevno pristojnost zadeva spada.
Organ skupne občinske uprave mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih tajnika občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.

Sredstva za delo organa skupne občinske uprave zagotavljajo občine, ki so organ skupne občinske uprave ustanovile, v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila prebivalcev teh občin.

O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

Organ skupne občinske uprave preneha, ko občine, ki so ga ustanovile soglasno razveljavijo ustanovitveni akt.«

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.