Na podlagi 12., 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 21., 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – Odl. US, 45/94 – Odl. US in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – Odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – Odl. US, 44/96 – Odl. US in 26/97 ter 10/98, 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – Odl. US, 35/97), pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov (Uradni list RS, št. 70/97), 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95), je Občinski svet občine Trebnje na 36. seji dne 4. 11. 1998 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu v Občini Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način in čas pokopa ter prekopa, zvrsti grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, posege na objektih in v prostor na pokopališču, mirovalno dobo za grobove, pogrebne svečanosti in druge zadeve v zvezi s pokopališčem na območju Občine Trebnje.
2. člen
Na območju Občine Trebnje so pokopališča na naslednjih krajih:
1. Beli Grič,
2. Čatež,
3. Dobrnič,
4. Grm,
5. Mirna na Dolenjskem,
6. Mokronog,
7. Sela pri Šumberku,
8. Sveti Vrh,
9. Šentlovrenc,
10. Šentrupert,
11. Štatenberk,
12. Trebnje,
13. Trebelno,
14. Veliki Gaber.
3. člen
Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih ne glede na njihovo bivališče, veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
Na pokopališčih, določenih v 2. členu tega odloka, se pokopavajo vsi umrli v območju, za katerega je pokopališče namenjeno, razen, če je umrli pred smrtjo izrazil željo, da želi biti pokopan na pokopališču v drugem kraju, ali če tako želijo svojci umrlega.
4. člen
Pokopališča v Občini Trebnje upravljajo krajevne skupnosti, ki lahko upravljanje prenesejo koncesionarjem.
Pogrebne storitve in pokopališko dejavnost se prenese na koncesionarje, v skladu s posebnim odlokom, ki ga sprejme občinski svet.
5. člen
O razširitvi, opustitvi in določitvi nove lokacije pokopališča po predhodnem soglasju zdravstvenega inšpektorja in v skladu s planskimi akti Občine Trebnje odloči občinski svet na predlog župana.
Za novo pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodno rekreacijske površine ipd.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
6. člen
Umrle se čuva v mrliški vežici, izjemoma pa doma na krajevno običajen način, upoštevajoč voljo pokojnika oziroma njihovih ožjih svojcev. Posmrtni ostanki se morajo prepeljati s kraja smrti na kraj, kjer se čuva le z avtomobilom za prevoz posmrtnih ostankov (furgon), v transportni, nepropustni krsti, ki je sestavljena iz zunanje lesene krste in neprodušno zacinjene notranje krste iz cinka ali katerega koli drugega samorazkrojlivega materiala. Če je bil vzrok smrti nalezljiva bolezen, je treba posmrtne ostanke zaviti še v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino. Prevoz posmrtnih ostankov z avtobusom, avtomobilom ali tovornjakom je dovoljen samo, če se ne vozijo hkrati z njim potniki ali drug tovor in so posmrtni ostanki opremljeni v skladu z določili tega člena.
Izjemoma se lahko prevoz ali prenos umrlega v težko dostopnih krajih in ob neugodnih vremenskih razmerah s kraja smrti, opravi tudi v skladu s krajevno običajnim načinom.
Prenos na pokopališče je dovoljen po tem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
7. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališči v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svojo voljo, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojen organ občine v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
8. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljalcu pokopališča, ki v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb, določi točen čas pokopa.
Z njim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
9. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli izjemoma pred pokopom lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
10. člen
Pokop se opravi na pokopališču.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Dovoljeni so naslednji načini pokopa:
– umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče;
– upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasični pokop ali v žarni grob;
– upepeljeni ostanki umrlega se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču ali izjemoma zunaj pokopališča, za kar da dovoljenje pristojna upravna enota.
11. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, da ni dedičev ali če niso le-ti sposobni poravnati stroške pokopa, poravna stroške občina, ki ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
12. člen
Na pokopališčih v Občini Trebnje se opravljajo pokopi vsak dan, v skladu z dogovorom med upravljalcem pokopališča in svojci umrlega.
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa upravljalec pokopališča.
V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega soglasja upravljalca pokopališča.
III. IZKOP ALI PREKOP POSMRTNIH OSTANKOV
13. člen
Izkop ali prekop posmrtnih ostankov je dovoljen samo v navzočnosti pooblaščena zdravnika in zdravstvenega inšpektorja.
Osebe, ki delajo pri izkopu ali prekopu posmrtnih ostankov, morajo med delom čez zaščitno obleko nositi gumijast predpasnik, dolge gumijaste rokavice in gumijaste škornje. Obleka in obutev se ne sme uporabljati v druge namene in se mora po vsaki uporabi očistiti.
14. člen
Izvedbo izkopa in prekopa oziroma prenosa žare opravi pristojni koncesionar, ki opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost ali ustrezna druga pogrebna firma. Ob prekopu je potrebno neposredno okolico dezinficirati z ustreznim dezinfekcijskim sredstvom.
Izkop in prenos posmrtnih ostankov na drugo pokopališče mora biti izvedeno v istem dnevu in sicer praviloma v času od 1. oktobra do 31. marca.
Dovoljenje za izkop in prekop posmrtnih ostankov izda Občina Trebnje, ko so izpolnjeni predpisani pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja in podana vsa soglasja sorodnikov pokojnega.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
15. člen
Na določenem pokopališču se pokopavajo:
– vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
– umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel, oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
16. člen
Za vsako pokopališče upravljalec pokopališča izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča (v nadaljevanju: pokopališki načrt) z razdelitvijo na pokopališka polja (oddelke), vrste grobov in grobove.
Pokopališka polja, vrste grobov in grobovi morajo biti oštevilčeni. S temi označbami se vsi grobovi vpisujejo v pokopališko knjigo in kartoteko grobov, ki jo vodi upravljalec pokopališča.
Načrt vrstnega reda grobov mora biti javno izobešen na vhodu na pokopališče.
17. člen
Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov:
– klasični (enojni, dvojni, trojni, otroški grobovi in grobnice),
– vrstni grobovi,
– grobišča
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
Na novih pokopališčih ali na delu pokopališča, kjer se grobovi urejujejo prvič, se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov v dimenzijah, določenih s tem odlokom.
18. člen
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Oddajajo se samo za določeno dobo, ki ni krajša od 10 let.
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
Za žarne grobove se na pokopališču določi poseben prostor, ki je enotno urejen.
19. člen
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni ali v izrednih razmerah ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe.
Med skupna grobišča spadajo tudi obeležja v spomin žrtvam vojn. Na prostoru skupnih grobišč je posebej urejen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
20. člen
V mejah pokopališča so lahko območja za anonimne pokope ter za raztrositev pepela. Na teh območjih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na območju za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
21. člen
Minimalne mere tlorisne površine grobnega prostora so naslednje:
– za enojni grob je širina 1 m in dolžina 2,20 m,
– za dvojni grob je širina 2 m in dolžina 2,20 m,
– za trojni grob je širina 2,50 m ali več in dolžina 2,20 in
– za žarni grob je širina 0,80 m in dolžina 0,80 m.
Za otroški grob določi upravljalec ustrezne manjše mere.
Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagajati obstoječemu stanju.
Svet Krajevne skupnosti lahko določi svoje kriterije glede velikosti grobov.
22. člen
Jama za grob mora biti praviloma globoka 1,80 m.
Jamo je dovoljeno poglobiti, da je v isti grob možno pred potekom mirovalne dobe izvršiti še en pokop. V takem primeru mora biti debelina plasti zemlje nad spodnjo krsto najmanj 0,10 m, nad zgornjo krsto pa najmanj 1,50 m.
Jama za žarni grob mora biti globoka 0,50 m.
Če se žara shrani v obstoječi enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
23. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo in zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Spomeniki, nagrobni okviri in druga znamenja se smejo segati preko grobnega prostora.
Vsako pokopališče mora imeti urejen prostor, kamor upravljalec spravi spomenike, ki so ostali od prekopa minulih grobov.
Vsako pokopališče mora imeti tudi shrambo za orodje, urejeno smetišče oziroma kontejner za odlaganje in odvoz odpadkov, prostor za odlaganje odstranjenih spomenikov ter prostor za pričetek pogrebnih svečanosti. Način ureditve določi upravljalec pokopališča.
24. člen
Grobovi se lahko uredijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki in druga obeležja v skladu s pokopališkim načrtom in s soglasjem upravljalca pokopališča.
Spomeniki, nagrobni okviri in druga obeležja, ne smejo segati preko grobnega prostora.
Če najemnik groba postavi ograjo, se okvir, nagrobni spomenik ali drugo obeležje v nasprotju z opredelitvami pokopališkega načrta ali brez soglasja upravljalca, mora nepravilnost odpraviti v 30 dneh po prejemu pisnega obvestila upravljalca.
V primeru, da najemnik nepravilnosti ne odpravi, opravi to upravljalec na stroške najemnika.
25. člen
Zasajanje visoko rastočega drevja je dovoljeno le s pristankom upravljalca pokopališča in to na prostorih, ki so za to določenih v pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko 2 m in ne sme biti prosto rastoče, temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnih in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo segati izven meja groba.
26. člen
Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika in v primerih, ko spomenik iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi upravljalec pokopališča enotno obeležje, glede na minuli življenjski nazor umrlega.
Za razširitev obstoječih pokopališč in za pokopališča na novih lokacijah, so dovoljena le enotna obeležja v predpisanih izmerah in odstopanjih skladno z načrtom pokopališča.
27. člen
Umrli praviloma do pokopa leži v mrliški vežici oziroma na domu umrlega, če v kraju ni mrliške vežice.
Mrliška veža je prostor, ki je namenjen za čuvanje umrlih do njihovega pokopa oziroma prevoza v kraj pokopa.
Če se umrlega čuva doma se lahko prične pogrebna svečanost na domu ali pa se krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega, prepelje dna poseben prostor na pokopališču, ki je namenjen za pričetek pogrebnih svečanosti.
28. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob prekopati le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in druge pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob za istem pokopališču po poprejšnjem soglasju najemnika groba, in le z dovoljenjem občine.
29. člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve občine.
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojna zdravstvena inšpekcija in pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
30. člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih od zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, za druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega pokopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopat, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
31. člen
Sorodniki pokojnika oziroma najemniki groba sklenejo ob prijavi pokopa najemno pogodbo za grob z upravljalcem pokopališča, kadar gre za nov grob in se dogovorijo o plačilu pokopališke pristojbine. Ob sklenitvi pogodbe se plača najemnina za grob in pokopališka pristojbina, ki jo določi upravljalec pokopališča.
Z vplačilom najemnine za grob je plačano tudi vzdrževanja pokopališča oziroma skupnih naprav.
Grobni prostori se dajo v najem po vrstnem redu in za dobo 10 let.
Najemnik grobnega prostora lahko po preteku mirovalne dobe in najemne pogodbe, prekine najemno pogodbo, sicer velja najemno razmerje naprej.
32. člen
Cene pokopaliških in pogrebnih storitev in cene urejanja pokopališča določa s posebnim cenikom upravljalec pokopališča.
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezano na to dejavnost.
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržne primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja te dejavnosti.
Cena urejanja pokopališča mora pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter potrebne investicijske posege.
33. člen
Najemna pogodba za grob mora vsebovati:
– podatke o grobu in najemniku groba,
– dobo najema grobnega prostora,
– pravice in obveznosti upravljalca in najemnika groba,
– višino in način plačevanja najemnine,
– ukrepe, če najemnik grobnega prostora ne bi uredil v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in določili tega odloka,
– ukrepe v primeru neizvrševanja pogodbenih obveznosti, možnost podaljšanja najemne pogodbe in
– razloge za predčasno prekinitev pogodbenega razmerja.
34. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno.
Višino najemnine določi s posebnim sklepom upravljalec pokopališča.
35. člen
Upravljalec pokopališča lahko razveljavi pogodbo:
– če najemnik grobnega prostora kljub opozorilu ne plača najemnine za preteklo leto,
– če najemnik grobnega prostora kljub večkratnemu opozorilu ne vzdržuje groba in s tem spomenik ogroža varnost ljudi ali zanemarjen grob zelo kvari estetski videz pokopališča,
– kadar tako nujno zahteva načrt preureditve pokopališča.
36. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, ko se prekoplje in odda drugemu najemniku.
Najemnik grobnega prostora mora najkasneje v 6 mesecih po poteku ali razveljavitvi najemne pogodbe odstraniti opremo groba. Če tega, kljub opozorilu upravljalca pokopališča ne stori, opremo groba odstrani upravljalec pokopališča na stroške najemnika grobnega prostora.
Za minimalno vzdrževanje opuščenih grobov skrbi upravljalec pokopališča.
37. člen
V primeru smrti najemnika groba, se morajo dediči v roku 2 mesecev izjaviti o novem najemniku groba.
Po poteku mirovalne dobe in po poteku najemne pogodbe se grob prekoplje in grobni prostor odda novemu najemniku.
Posmrtni ostanki pokopanih v prekopanem grobu, se prenesejo v kostnico.
Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov, ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer ravna v skladu z veljavnimi predpisi.
VI. RED NA POKOPALIŠČU
38. člen
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča. Ta skrbi za pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spomenike in obeležja splošnega pomena ter druge komunalne naprave.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov.
Upravljalec pokopališča in najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik.
39. člen
Najemniki grobnih prostorov in obiskovalci pokopališča morajo:
– na pokopališču in objektih pokopališča izražati dostojanstvo do umrlih,
– redno vzdrževati grobove, odlagati odpadke v smeti in zabojnik za smeti,
– postavljati spomenike in urejati grobove v skladu z načrtom ureditve pokopališča,
– skrbeti, da ne poškodujejo grobov,
– obveščati upravljalce pokopališča o vseh pomembnejših spremembah v zvezi z najemom grobnega prostora.
Pred izkopom jame je izvajalec pokopa (grobar) dolžan ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu in zasipu jame ne poškoduje.
Kolikor nastane poškodba, najemnik groba lahko vloži pritožbo upravljalcu pokopališča.
V primeru neodziva na pritožbo, lahko najemnik vloži pritožbo na Občino Trebnje.
40. člen
Najemnikom grobnih prostorov in obiskovalcem pokopališč ter mrliške vežice je prepovedano:
– nedostojno vedenje, vpitje, razgrajanje in podobno,
– stopanje in hoja po grobovih,
– prepovedano voditi živali na pokopališče
– odlaganje smeti in drugih odpadkov izven določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih,
– onesnaževanja pokopališča in poškodovanja prostorov, naprav, predmetov in nasadov,
– vožnja in puščanje koles in motornih vozil na pokopališču,
– poškodovanje grobov,
– odlaganje robnikov, spomenikov in drugega materiala, ki ostane od prenove grobov, v zabojnike ali koše za smeti.
41. člen
Najemniki grobov se dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljalec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od 2 mesecev. Po preteku tega roka upravljalec pokopališča razveljavi najemno pogodbo.
VII. POGREBNE SVEČANOSTI
42. člen
Pogrebne svečanosti se opravijo v skladu z željami pokojnika oziroma naročnika pogreba in domačimi krajevnimi običaji ter v skladu s tem odlokom.
O poteku pogrebne svečanosti ter načinu priprave in vodenje le-te se dogovorijo svojci umrlega, upravljalec pokopališča in predstavnik verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
43. člen
O pogrebni svečanosti je upravljalec pokopališča dolžan obvestiti z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
44. člen
Pogrebna svečanost je praviloma javna.
Po volji umrlega ali na zahtevo naročnika pogreba je lahko umrli pokopan v ožjem družinskem krogu ali pa se opravi anonimen pogreb s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru.
45. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder prične pogrebni sprevod.
Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka.
Po uvodni žalostinki se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod.
46. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču.
Na željo umrlega ali svojcev se lahko opravi verski obred v objektu, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
Če umrli leži v mrliški vežici na pokopališču, se pogrebna svečanost opravi od mrliške vežice do groba.
47. člen
Vrstni red pogrebnih insignij se opravi na krajevno običajen način. Med insignije se šteje državna zastava z žalnim trakom ali črna zastava (če je bil umrli tuji državljan), verski simboli, prapori in nosilci vencev, odlikovanj ter drugih priznanj. Za insignijami sledijo godba, pevci ter predstavniki verske skupnosti, če so prisotni. Za krsto oziroma žaro sledijo svojci, nato pa drugi udeleženci pogreba.
48. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob robu se zvrstijo svojci, nosilci insignij, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti, če je ta navzoč in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu sledijo poslovilni govori predstavnikov družbene skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in praporji, nastop godbe ali pevcev. Na željo sorodnikov pokojnika, je izvajalec pokopaliških storitev dolžan poskrbeti za poslovilni govor in za državno zastavo.
V primeru nastopa godbe, lahko njeni člani začasno stojijo na nagrobnih obeležjih oziroma ploščadih, pri tem pa morajo paziti, da le-te ne poškodujejo.
49. člen
V primeru, da je navzoč predstavnik verske skupnosti, ta opravi svoj del svečanosti pred govorom predstavnikov družbene skupnosti.
Udeleženci pogrebne svečanosti se poslovijo od pokojnika z mimohodom. Na krajevno običajen način lahko poslednji pozdrav pokojniku dajo tudi z rožami ali grudo zemlje, odvzeto z groba pokojnika.
50. člen
Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav umrlemu, je za zagotovitev popolne varnosti občanov in premoženja odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
51. člen
Za oborožene sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila.
52. člen
Najkasneje eno uro po končani slovesnosti, je izvajalec pokopa (grobar) dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
53. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z 38., 39. in prvim odstavkom 41. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravno osebo, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 38. člena in drugim odstavkom 39. člena, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe, upravljalci pokopališč in občinski komunalni redarji.
55. člen
Upravljalec pokopališča je dolžan v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka uskladiti svoje poslovanje z določili tega odloka.
56. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu na območju Občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/83).
57. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-07-3/98
Trebnje, dne 4. novembra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Trebnje
Marjan Peter Pavlin, dr. med l. r.
