Na podlagi prve alinee 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98) in 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje na 36. seji dne 4. 11. 1998 sprejel

V statutu Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95) se na koncu 2. člena doda besedilo: “Kostanjevica, Ravne nad Šentrupertom”.

8. člen statuta se spremeni tako, da glasi:

“Na območju Občine Trebnje so ustanovljeni ožji deli občin (v nadaljevanju: krajevne skupnosti), s pripadajočimi naselji in ulicami:

– Krajevna skupnost Čatež: Čatež, Dolenja vas pri Čatežu, Goljek, Gorenja vas pri Čatežu, Kriška Reber, Križ, Razbore-del, Roje pri Čatežu, Sejenice, Trebanjski Vrh, Zagorica pri Čatežu,
– Krajevna skupnost Dobrnič: Artmanja vas, Dobrava, Dobrnič, Gorenja vas, Korita, Lisec, Lokve pri Dobrniču, Podlisec, Preska pri Dobrniču, Reva, Stranje pri Dobrniču, Šahovec, Vavpča vas pri Dobrniču, Vrbovec, Zagorica pri Dobrniču, Železno,
– Krajevna skupnost Dolenja Nemška vas: Češnjevek, Dečja vas, Dolenja Dobrava, Dolenja Nemška vas, Dolenje Ponikve, Dolenji Podboršt pri Trebnjem, Gorenja Dobrava, Gorenje Ponikve, Gradišče pri Trebnjem, Grm, Jezero, Lipnik, Lukovek, Meglenik, Rihpovec, Rodine pri Trebnjem,
– Krajevna skupnost Knežja vas: Dolenje Kamenje pri Dobrniču, Dolenje Selce, Gor. Kamenje pri Dobrniču, Gorenje Selce, Knežja vas, Krušni Vrh, Luža, Občine, Roženpelj,
– Krajevna skupnost Mirna: Brezovica pri Mirni, Cirnik, Debenec, Glinek, Gomila, Gorenja vas pri Mirni, Migolica, Migolska Gora, Mirna, Praprotnica, Ravne, Sajenice, Selo pri Mirni, Selska Gora, Stan, Stara Gora, Ševnica, Škrjanče, Trbinc, Volčje njive, Zabrdje, Zagorica,
– Krajevna skupnost Mokronog: Beli Grič, Bruna vas, Dol. Laknice, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenje Laknice, Hrastovica, Križni vrh, Log, Martinja vas pri Mokronogu, Mokronog, Most, Ostrožnik, Pugled pri Mokronogu, Puščava, Ribjek, Slepšek, Sred. Laknice, Sv. Vrh,
– Krajevna skupnost Račje selo: Blato, Hudeje, Mala Ševnica, Račje selo, Velika Ševnica,
– Krajevna skupnost Sela pri Šumberku: Arčelca, Babna Gora, Dolenji Podšumberk, Gorenji Podšumberk, Log pri Žužemberku, Orlaka, Replje, Sela pri Šumberku, Volčja Jama, Vrtače, Zavrh,
– Krajevna skupnost Svetinje: Dolenji Vrh, Gorenji Vrh pri Dobrniču, Rdeči Kal, Svetinja, Šmaver,
– Krajevna skupnost Šentlovrenc: Dolga Njiva pri Šentlovrencu, Dolnje Prapreče, Gornje Prapreče, Krtina, Kukenberk, Mačji Dol, Mali Videm, Martinja vas, Muhabran, Potok, Šentlovrenc, Veliki Videm, Vrhovo pri Šentlovrencu, Žabjek,
– Krajevna skupnost Šentrupert: Bistrica, Brinje, Dolenje Jesenice, Draga pri Šentrupertu, Gorenje Jesenice, Hom, Hrastno, Kamnje, Kostanjevica, Okrog, Prelesje, Ravne nad Šentrupertom, Rakovnik pri Šentrupertu, Ravnik, Slovenska vas, Straža, Šentrupert, Škrljevo, Trstenik, Vrh, Zabukovje, Zaloka, Vesela Gora, Roženberk, Mali Cirnik pri Šentjanžu,
– Krajevna skupnost Štefan: Belšinja vas, Benečija, Breza, Gorenja Nemška vas, Grič pri Trebnjem, Kamni Potok, Pluska, Rožni Vrh, Štefan pri Trebnjem, Zidani Most,
– Krajevna skupnost Trebelno: Bitnja vas, Bogneča vas, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri Trebelnem, Cerovec pri Trebelnem, Cikava, Češnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, Dolenje Zabukovje, Drečji Vrh, Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Jelševec, Maline, Mirna vas, Ornuška vas, Podturn, Radna vas, Roje pri Trebelnem, Štatenberk, Trebelno, Velika Strmica, Vrh pri Trebelnem,
– Krajevna skupnost Trebnje: Dol pri Trebnjem, Dolenje Medvedje selo, Gorenje Medvedje selo, Grmada, Odrga, Pekel, Primštal, Repče, Studenec, Trebnje z vsemi ulicami, Vrhtrebnje,
– Krajevna skupnost Velika Loka: Gor. Podboršt pri Veliki Loki, Iglenik pri Vel. Loki, Korenitka, Mačkovec, Mala Loka, Mrzla Luža, Škovec, Trnje, Velika Loka,
– Krajevna skupnost Veliki Gaber: Bič, Cesta, Dobravica pri Vel. Gabru, Gombišče, Male Dole pri Stehanji vasi, Mali Gaber, Medvedjek, Pristavica pri Vel. Gabru, Stehanja vas, Stranje pri Vel. Gabru, Velike Dole, Veliki Gaber, Zagorica pri Vel. Gabru, Žubina.

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da glasi:

“Pobuda za ustanovitev ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali 10% polnoletnih prebivalcev dela občine (KS), kjer želijo ustanoviti ožji del občine oziroma kjer želijo spremeniti območje svojega ožjega dela občine. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.”

Za prvim odstavkom 10. člena se doda drugi odstavek, ki glasi:

“V pravnem prometu zastopa predsednik sveta krajevno skupnost. Za veljavno sklenitev posla je potreben sklep sveta krajevne skupnosti.”

Drugi odstavek tega člena postane tretji, tretji odstavek postane četrti, četrti odstavek postane peti.

Za 10. členom se doda nov 10.a člen in 10.b člen, ki glasi:

“Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

Prihodki in odhodki ožjega dela občine se zajamejo v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina za obveznosti krajevne skupnosti odgovarja subsidiarno.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove krajevne skupnosti z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo iz prejšnjih krajevnih skupnosti.
Odločitve o prodaji nepremičnin, katere je pridobila krajevna skupnost” s sredstvi občinskega proračuna ali po odločitvi občinskega sveta (skupščine), so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet. Odločitve o nakupu nepremičnin, katerih vrednost presega 10% proračuna krajevnih skupnosti so veljavne, če da nanje soglasje občinski svet.”

“Nadzor nad celotnim finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja občinski nadzorni odbor.

Nadzorni odbor lahko opravi enkrat letno pregled poslovanja krajevne skupnosti na lastno pobudo. Pregled poslovanja je dolžan opraviti tudi, če tako zahteva občinski svet.
V okviru nadzora ima član nadzornega odbora, ki je zato pooblaščen s strani nadzornega odbora, pravico vpogleda v celotno finančno in drugo dokumentacijo krajevne skupnosti.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi nezakonito, nenamensko ali nesmotrno porabo v krajevni skupnosti, lahko občinski svet med proračunskim letom ustavi financiranje krajevne skupnosti iz občinskega proračuna, dokler nepravilnosti v poslovanju krajevne skupnosti niso odpravljene.”

V 13. členu se črta štirinajsta alinea.

V 19. členu se črta triintrideseta alinea.
Dodata se dve novi alinei:
– sprejema letni program športa in izbere izvajalce programa,
– zagotavlja nemoten in varen promet na občinskih cestah.

31. člen se spremeni tako, da glasi:
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, ki v okviru svojih pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

Za 31. členom se dodajo novi 31.a, 31.b in 31.c členi, ki glasijo:

Za izvedbo nalog iz prejšnjega člena nadzorni odbor:
– pregleduje pravne predpise in akte, s katerim so določeni nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni račun, programi, razpisi);
– pregleduje obligacijske in finančne listine v sklopu proračunske porabe (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki, druge knjigovodske listine in poslovne knjige);
– od odgovornih oseb zahteva pojasnila ter določi rok za pojasnitev;
– oblikuje in vlaga zahteve za izvedbo revizije Računskega sodišča RS;
– prijavlja sume storitve prekrška ali sume storitve kaznivega dejanja.
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, s katerim na začetku proračunskega obdobja seznani občinski svet in župana. V programu mora nadzorni odbor opredeliti tudi sredstva, potrebna za pogodbene izvajalce, kolikor ugotovi, da člani glede na program nadzora ne razpolagajo z vsem potrebnim znanjem za izvajanje nadzora.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Nadzorni odbor končno poročilo s stališči in predlogi skupaj s stališčem porabnika proračunskih sredstev, na katerega se poročilo nanaša, predloži v obravnavo občinskemu svetu. Občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik, ki ga člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe na svoji prvi seji. Predsednik nadzornega odbora je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko po enakem postopku izvoli tudi namestnika predsednika.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik. Nadzorni odbor se mora sestati vsaj na štirih rednih sejah letno. Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v petnajstih dneh po podani zahtevi, jo lahko skliče občinski svet oziroma župan.
Občinski organi so dolžni na zahtevo nadzornega odbora poročati nadzornemu odboru in mu dajati vse podatke in informacije potrebne za njegovo delo. Župan in občinska uprava so dolžni zagotavljati nadzornemu odboru strokovno in administrativno pomoč. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

32. člen se spremeni tako, da glasi:
Nadzorni odbor šteje pet članov, ki svoje delo opravljajo nepoklicno. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov KS, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter člani vodstev političnih strank.
Člane nadzornega odbora imenuje in razrešuje občinski svet.
Razrešitev se opravi na predlog nadzornega odbora, uporabljajo pa se razlogi, ki so v zakonu določeni za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov vsakokratnega občinskega sveta.
Nadzorni odbor ima svoj poslovnik.

V 41. členu se osma alinea spremeni tako, da glasi:

“– je predstojnik občinske uprave, ki jo tudi nadzira in usmerja”.

Za zadnjo alineo pa se dodajo nove alinee, ki se glasijo:

“– imenuje in razrešuje tajnika občine,

– odloča o sporih o pristojnosti med organi občinske uprave,
– ima pravico udeleževati se sej svetov krajevnih skupnosti in na njih razpravljati.”

53. člen se spremeni tako, da glasi:
Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave vodi tajnik občine.
Tajnik pooblasti za posamezne naloge v zvezi z vodenjem organov občinske uprave predstojnike teh organov, ki jih imenuje in razrešuje župan. O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.

Spremeni se prvi odstavek 58. člena in glasi:

“Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh”.

63. člen se spremeni tako, da glasi:

“V sporih o pristojnostih med organi občinske uprave odloča župan.

O izločitvi župana ali tajnika občine odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi, odloča tajnik občine, ki tudi odloča o stvari.”

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.