Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Obrtne zadruge Prevoz, z.o.o, Ljubljana, Obrtne zadruge Voznik, z.o.o, Šempeter pri Gorici, SOZ Javornik z.o.o, Postojna in OZ Prevoznik Gorenjske, z.o.o, Naklo, ki jih zastopa Ksenija Ocvirk, odvetnica v Ljubljani na seji dne 12. novembra 1998

V 3. členu in v prvem odstavku 4. člena pravilnika o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter o načinu vodenja evidence izdanih licenc (Uradni list RS, št. 50/97, 69/97 in 76/97 – odl. US) se razveljavita besedi “v lasti“.

1. Pobudnice, organizirane kot prevozne zadruge in kot pravne osebe vpisane v sodni register pri pristojnem sodišču, z dejavnostjo opravljanja prevozov oseb oziroma stvari v cestnem prometu, izpodbijajo 3. člen pravilnika o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter o načinu vodenja evidence izdanih licenc (v nadaljevanju: pravilnik). Izpodbijana določba se glasi: “Za motorna vozila štejejo tovorna motorna vozila, kombinirana motorna vozila za prevoz oseb, podaljšana limuzina (enoprostorska vozila do 8+1 sedežev), avtobusi ter osebna avtotaksi vozila (v nadaljevanju: vozila), ki jih ima pravna ali fizična oseba v lasti.“ Na podlagi takšne ureditve zadruge, ki niso lastnice vozil, ne morejo pridobiti licenc za prevoze v cestnem prometu, zaradi česar naj bi bile popolnoma onemogočene pri svojem delovanju. Določba drugega odstavka 3. člena pravilnika, skladno s katero se je za vozilo v lasti štelo tudi vozilo, s katerim pravna ali fizična oseba razpolaga na podlagi sklenjene zakupne ali leasing pogodbe za dobo trajanja licence, je bila namreč z odločbo ustavnega sodišča št. U-I-237/97 razveljavljena (Uradni list RS, št. 76/97). Izpodbijana določba naj bi zato bila v neskladju s 14. členom ustave, saj naj bi bili na podlagi gmotnega stanja neenakopravno obravnavani upravičenci do pridobitve licenc; tisti, ki lastnine nima, naj bi tako ne mogel biti enak z drugimi. V neskladju z 49. členom ustave pa naj bi bila zato, ker naj bi bili določeni gospodarski subjekti izključeni iz možnosti svobodnega nastopanja na trgu.
2. Pooblaščenka pobudnic je nato pobudo dopolnila s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe, saj naj bi stanje, ko se pobuda še ni obravnavala in izpodbijana določba pravilnika velja, povzročalo škodo. Hkrati je kot peto pobudnico, ki naj bi jo zastopala, navedla še zadrugo Prevoznik iz Kopra, za kar pa ni predložila pooblastila za zastopanje. Na podlagi poziva za predložitev pooblastila je nato sporočila, da se ta zadnja pobudnica iz postopka umika.

3. pravilnik je izdan na podlagi četrtega odstavka 6. člena zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94, 18/95 p., 54/96 in 48/98 – v nadaljevanju: ZPCP), ki pooblašča ministra, pristojnega za promet in zveze, da podrobneje določi pogoje za pridobitev licence za posamezne vrste prevozov.
4. Na dan vložitve pobude (dne 1. 7. 1998) pa so stopile v veljavo spremembe in dopolnitve ZPCP (Uradni list RS, št. 48/98). Spremenjena je bila tudi tista določba ZPCP, ki se je nanašala na lastništvo vozil (2. točka prvega odstavka 5. člena) tako, da eden izmed pogojev, da domača fizična ali pravna oseba pridobi licenco, ni le lastništvo določenega števila vozil za posamezne vrste prevozov temveč alternativno tudi pravica uporabe takšnih vozil na podlagi sklenjene zakupne ali leasing pogodbe. Določbe pravilnika s spremembami in dopolnitvami ZPCP v času odločanja ustavnega sodišča (štiri mesece po uveljavitvi) še niso bile usklajene.
5. Skladnost pomeni, da se mora nižji pravni akt gibati v mejah, ki mu jih vsebinsko zarisuje višji pravni akt. Za podzakonske predpise upravnih organov izhaja to tudi iz drugega odstavka 120. člena ustave, ki določa, da “upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov“. To pomeni, da podzakonski akt ne sme biti “ustvarjalen“, tako da bi z načinom podrobnejšega določanja pogojev za pridobitev pravic vsebinsko posegal tudi v samo določanje (predpisovanje) pogojev, bodisi tako, da bi s predpisovanjem novih, dodatnih pogojev ožil zakonsko določene meje in s tem oteževal pridobivanje pravic, bodisi tako, da bi z razčlenitvijo predpisanih pogojev širil zakonsko določene meje in s tem olajševal pridobivanje pravic. Takšne določbe posameznega pravilnika bi bile v neskladju s 153. členom ustave, ki med drugim določa, da morajo biti podzakonski predpisi v skladu z ustavo in zakonom.
6. Pravilnik po spremembi ZPCP ni bil usklajen s spremenjenimi zakonskimi določbami. Zato 3. člen pravilnika, ki predpisuje kot pogoj lastnišvo vozila, zožuje zakonsko določene pogoje (lastništvo, pravica uporabe na podlagi zakupne ali leasing pogodbe). Ker zaradi tega izpodbijani 3. člen pravilnika ni v skladu z ustavo (153. člen) in ZPCP, je ustavno sodišče tisti njegov del, ki v nasprotju z zakonsko določbo omejuje pogoje za pridobitev licenc, razveljavilo.
7. Pogoj lastništva je kot pogoj za pridobitev licence za opravljanje posamezne vrste prevozov nadalje predpisan tudi v prvem odstavku 4. člena pravilnika, zaradi česar je ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti, na podlagi 30. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), razširilo tudi še na to določbo in tudi v njej razveljavilo besedi “v lasti“.
8. Člena 3 in 4 pravilnika po takšni delni razveljavitvi opredeljujeta vozila oziroma najmanjše število vozil, ki jih pravna ali fizična oseba, za opravljanje prevozov v cestnem prometu, mora imeti. Kot izhaja iz 2. točke prvega odstavka 5. člena ZPCP pa pomeni “imeti“, ali lastnino vozila ali pa pravico uporabe vozila na podlagi sklenjene zakupne ali leasing pogodbe.
9. Ker je z obema razveljavitvama cilj, ki so ga zasledovale pobudnice (možnost pridobitve licence tudi če nisi lastnik vozila) dosežen, ustavno sodišče (ne)skladnosti 3. člena pravilnika s 14. in 49. členom ustave ni ocenjevalo.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 30., 40. in 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.