Na podlagi 15., 16. in 17. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 8/90, 26/92, 75/94), 29. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96, 35/97) ter 13. in 19. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/95 in 65/95) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 9. novembra 1998 sprejel

Z namenom, da se ohrani in vzdržuje naravna in kulturna dediščina, ohranijo in raziskujejo geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste, arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti in kulturna krajina ter zagotovijo možnosti za ustrezen razvoj se območje Občine Črnomelj, omejeno ob reki Kolpi, s tem odlokom razglasi za Krajinski park Kolpa (v nadaljevanju: park).

Park obsega ožje območje ob reki Kolpi od Starega trga do Fučkovcev. Zajema območja poplavnih površin ob reki, brežino reke, pobočja v večini porasla z gozdom ter širše predele značilne kulturne krajine v okolici Starega Trga, Damlja, Vinice, Preloke in Fučkovcev.
Meja parka poteka po zunanjem robu parcel, ki so navedene v prilogi, sestavnemu delu tega odloka in so tudi razvidne v kartografskem sestavnem delu tega odloka.

Glede na različen gospodarski, kulturni in zgodovinski pomen ter glede na različne stopnje zahtevnosti, možnosti ohranjanja, obnove in razvoja parka se znotraj območja, določenega v 2. členu tega odloka, park razdeli v tri varstvene cone.

Prva varstvena cona obsega poplavni pas reke in vrednejše predele naravne in kulturne dediščine v okolici Pobrežja, Marindola, Vinice, Sodevcev, Radencev in Starega trga. Za to cono velja najstrožji varstveni režim, ki omejuje gradnjo in posege, ki bi lahko razvrednotili naravne in kulturne vrednote na tem območju.
Meja prve varstvene cone poteka po zunanjem robu parcel, ki so navedene v prilogi, sestavnemu delu tega odloka in so razvidne tudi v kartografskem sestavnem delu odloka.
Prva varstvena cona so tudi območja naslednjih naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, katerih območja so navedena po parcelnih številkah v prilogi, sestavnemu delu odloka:

NZ 11   Vrhovske vrtače
NZ 12   Marindolski steljniki
KS 1    Železnodobni poselitveni kompleks Šlemine
KS 11   Vinica, p.c. Matere božje na Žežlju
KS 19   Vinica, 14 kapel križevega pota na Žežlju
KS 32   Stari trg ob Kolpi, trško jedro.

Druga varstvena cona obsega pretežno kmetijsko obdelovalne površine in ostale gozdne površine, kjer je dopustna dosedanja tradicionalna raba prostora in rekreacijske prostore opredeljene v prostorsko ureditvenih pogojih kot kampi in šotorišča. Območje je razvidno v kartografskem sestavnem delu tega odloka.

Tretja varstvena cona obsega območja naselij, vasi in zaselkov. Meja varstvene cone je razvidna v kartografskem sestavnem delu tega odloka.

Kot naravne znamenitosti so zaradi svojih posebnih značilnosti posebej zavarovani naslednji objekti naravne dediščine, katerih območja so navedena tudi po parcelnih številkah v prilogi, sestavnemu delu tega odloka:
Hidrološka naravna dediščina:

NZ 1   Dolenjski zdenec, Dolenjci
NZ 2   Fučkovski zdenec, Fučkovci
NZ 3   Reka Kolpa
NZ 4   Zdenec Jarbol, Podklanec

Dendrološka naravna dediščina:

NZ 5   Grajska lipa, Vinica
NZ 6   Marindolska lipa, Marindol
NZ 7   Lipa v vasi, Marindol

Gozdna naravna dediščina:

NZ 9   Marindolska loza, gozdni rezervat, Marindol
NZ 16  Dečina, gozdni rezervat, Dečina

Zoološka naravna dediščina:

NZ 10   Gnezdišče sive čaplje, Hrastova loza, Miliči

Geomorfološka površinska naravna dediščina:

NZ 11   Vrhovske vrtače, Vrhovci
NZ 15   Kanjon reke Kolpe, Radenci

Botanična naravna dediščina:

NZ 17   Fortunova brajda, Sinji Vrh

Geomorfološka podzemeljska naravna dediščina:

NZ 13   Sečje Selo, Jama v kamnolomu, Sečje Selo
NZ 14   Kraška jama Kobiljača, Dalnje njive.

Deli nepremične kulturne dediščine parka (arheološki spomeniki, zgodovinski spomeniki, umetnostni arhitekturni spomeniki, urbanistični spomeniki, etnološki spomeniki, tehniški spomeniki in kulturna krajina) se razglasijo za kulturne in zgodovinske spomenike katerih območja so navedena tudi po parcelnih številkah v prilogi, sestavnemu delu odloka:
Arheološki spomeniki:

KS 1   Vinica – Arheološko najdišče Šlemine (EŠD 9625)
KS 2   Vinica – Arheološko najdišče Veliki Zjot (EŠD 9624)
KS 3   Zilje – Arheološko najdišče Majišče (EŠD 10115)
KS 24  Gorenji Radenci – Arheološko najdišče Straža (EŠD 10092)

Etnološki spomeniki:

KS 4   Zilje – Hiša Zilje 19 (EŠD 10170)
KS 5   Žuniči – Domačija Žuniči 5 (EŠD 899)
KS 6   Žuniči – Domačija Žuniči 2 (EŠD 7603)
KS 7   Fučkovci – Hiša Fučkovci 15 (EŠD 10091)
KS 33  Prelesje – Zidanica pri hiši Prelesje 8 (EŠD 10100)
KS 34  Dečina – Hiša Dečina 4 (EŠD 10088)
KS 35  Gorenji Radenci – Domačija Gorenji Radenci 4 (EŠD 10093)
KS 36  Srednji Radenci – Domačija Srednji Radenci 9 (EŠD 10104)
KS 37  Dolenji Radenci – Kašča in skedenj pri hiši Dolenji Radenci 3 (EŠD 10090)

Zgodovinski spomeniki:

KS 8   Preloka – Partizanski grob (EŠD 10102)
KS 25  Stari trg ob Kolpi – Partizanski grobovi (EŠD 10110)
KS 26  Srednji Radenci – Partizanski grob (EŠD 10105)

Umetnostni in arhitekturni spomeniki:

KS 9   Vinica – Grad (EŠD 813)
KS 10  Pobrežje pri Adlešičih – Območje gradu (EŠD 9560)
KS 11  Vinica – Cerkev Matere božje (EŠD 2657)
KS 12  Podklanec – Cerkev sv. Jožefa (EŠD 2658)
KS 13  Zilje – Cerkev sv. Antona Padovanskega (EŠD 2174)
KS 14  Preloka – Cerkev sv. Trojice (EŠD 2173)
KS 15  Miliči – Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 10096)
KS 27  Damelj – Cerkev sv. Mihaela (EŠD 2662)
KS 28  Stari trg ob Kolpi – Cerkev sv. Jožefa (EŠD 2316)
KS 29  Stari trg ob Kolpi – Cerkev sv. Andreja (EŠD 2828)
KS 30  Srednji Radenci – Cerkev sv. Marije Magdalene (EŠD 2318)
KS 31  Špeharji – Cerkev Presvete Trojice (EŠD 2268)
KS 17  Učakovci – Kapelica Žalostne Matere božje (10153)
KS 18  Učakovci – Znamenje (EŠD 10152)
KS 19  Vinica – Kapelice križevega pota na Žežlju (EŠD 10113)
KS 20  Zilje – Kapela sv. Družine (EŠD 7464)
KS 21  Preloka – Kapelica (EŠD 10101)
KS 22  Žuniči – Kapela sv. Nikolaja (EŠD 2175)
KS 23  Vrhovci – Kapelica Žalostne Matere božje (EŠD 10114)

Urbanistični spomenik:

KS 32  Stari trg ob Kolpi – Vaško naselje (EŠD 695)

Tehniški spomeniki:

KS 38  Breg pri Sinjem Vrhu – Mlin in jez (EŠD 10086)
KS 16  Pobrežje pri Adlešičih – Mlin in žaga (EŠD 10086)
KS 39  Močile – Kovačnica (EŠD 10151)

Območje kulturne krajine:

KS 40  Marindol – Vrtače (EŠD 9338)
KS 41  Marindol – Steljniki (EŠD 9339).

Sestavni del tega odloka je kartografski del strokovnih osnov varstva naravne in kulturne dediščine KP Kolpa, ki obsega topografske karte v merilu 1:25000 in pregledni katastrski načrt v merilu 1:5000 z vrisano mejo parka in mejami varstvenih con iz 2., 4., 5. in 6. člena tega odloka.
Originale topografskih kart in preglednih katastrskih načrtov (PKN 5) iz prejšnjega odstavka hrani uprava Občine Črnomelj.
Uprava občine vodi tudi seznam parcel znotraj parka, skupaj s podatki o lastništvu oziroma lastnikih ali imetnikih pravice uporabe.
Na podlagi načrtov iz prejšnjega odstavka izda pristojni občinski upravni organ po uradni dolžnosti lastnikom nepremičnin v območju parka ugotovitvene odločbe o statusu naravne znamenitosti po tem odloku in predlaga zaznambo v zemljiški knjigi.
Ugotovitvena odločba iz prejšnjega odstavka vsebuje na območjih naravnih znamenitosti ali kulturnih spomenikov iz tega člena odloka tudi navedbo tega pravnega dejstva in dodatne varstvene režime.

Znotraj parka v smislu splošnega varstvenega režima ni dovoljeno:
1. opravljati kakršnakoli gradbena ali zemeljska dela, ki spreminjajo podobo značilne naravne ali kulturne krajine in spreminjajo namembnost zemljišča, graditi ali rekonstruirati objekte v nasprotju z urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi območja;
2. postavljati betonske nosilne stebre za potrebe kmetijstva (vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo);
3. odmetavati ali odlagati odpadke zunaj za to določenih in urejenih mest;
4. v gozdu kuriti odprti ogenj;
5. požigati travniške ali pašniške površine;
6. uničevati ali poškodovati gnezdišča ali prostore, kjer se živali zadržujejo, hranijo ali razmnožujejo;
7. nabirati zavarovane prostorastoče rastline ali njihove dele;
8. izkopavati, nabirati in odnašati ali poškodovati predmete, ki imajo kulturno ali naravovarstveno vrednost, razen za znanstveno raziskovalno delo po predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine;
9. postavljati bivalne prikolice zunaj za to določenih urejenih mest;
10. ograjevati območje organiziranih turističnih rekreacijskih dejavnosti z žičnatimi ograjami;
11. v gozdni ekosistem in na površine v zaraščanju vnašati nesamonikle vrste in saditi monokulturne smrekove nasade;
12. organizirati javne turistične prireditve in javne shode brez predhodnega soglasja upravljalca parka ali občine v kolikor upravljalec ni določen;
13. odvajati meteorne vode z večjih utrjenih površin brez lovilcev olja;
14. taboriti, parkirati in puščati motorna vozila zunaj za to določenih prostorov;
15. uporabljati objekte brez priključitve na kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave ali izvedbe neprepustnih greznic na praznjenje;
16. graditi, rekonstruirati in uporabljati objekte, obrate ali naprave, ki lahko onesnažujejo zrak s škodljivimi plinskimi snovmi ali trdimi delci ter povzročajo hrup preko dovoljene meje.

Varstveni režim za prvo varstveno cono
Poleg prepovedi iz 10. člena v prvi varstveni coni ni dovoljeno tudi:
1. opravljati kakršnakoli gradbena ali zemeljska dela, ki spreminjajo podobo kulturne krajine in spreminjajo obstoječo namembnost zemljišča;
2. graditi obore za divjad in napravljati drevesnice;
3. zasajati žive meje iz iglavcev na odprtih površinah;
4. vnašati neavtohtone drevesne vrste, uvajati monokulturne gozdne nasade in intenzivne sadovnjake;
5. izvajati nadzemeljska elektroenergetska in TK omrežja (nova ali ob sanacijah obstoječih vodov);
6. postavljati svetlobne napise.

Varstveni režim za drugo varstveno cono
Poleg prepovedi iz 10. člena v drugi varstveni coni ni dovoljeno tudi:
1. spreminjati namembnost kmetijskih površin, razen v neposredni bližini naselij in na površinah rezerviranih za rekreacijo;
2. uvajati intenzivne sadovnjake nad 0,5 ha površine;
3. obnavljati gozdove z neavtohtonimi drevesnimi vrstami;
4. na odprtih površinah odstranjevati žive meje, živice, osamela drevesa;
5. izvajati nadzemeljska nizkonapetostna elektroenergetska in TK omrežja (nova ali ob sanacijah obstoječih vodov).

Varstveni režim za tretjo varstveno cono
Poleg prepovedi iz 10. člena znotraj tretje varstvene cone ni dovoljeno:
1. graditi nove objekte, ki v prostorski razmestitvi, gabaritih, proporcih, materialih in barvah ne povzemajo tipike naselij;
2. graditi objekte brez priključitve na kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave ali izvedbe nepropustnih greznic na praznenje;
3. graditi turistično-rekreacijske objekte in njihova ureditev izven zato opredeljenih območij;
4. izvajati nova nadzemeljska elektroenergetska in TK omrežja.

Dodatni varstveni režimi za naravne znamenitosti
Poleg omejitev iz prejšnjih členov veljajo za območja posamezne naravne znamenitosti tudi dodatne prepovedi, in sicer naslednje za:
Hidrološko naravno dediščino
1. graditi takšne nove objekte za energetsko izrabo reke, ki bi lahko degradirali obstoječi objekt in območje ob reki;
2. kakorkoli onesnaževati vodo z izpuščanjem ali odvajanjem neprečiščenih tehnoloških, meteornih ali komunalnih odpadnih voda, tekočih odpadkov in drugih tekočih snovi;
3. odvzemati prod, pesek in mivko z obrežja ali dna struge vodotoka razen za potrebe vzdrževanja vodnega režima;
4. slabšati kakovost vode;
5. spreminjati vodni režim;
6. spreminjati kakovost in sestavo površja, ki lahko vpliva na spremembo in kakovost vodnega režima ali slabšanje kakovosti vode;
7. odkopavati in odnašati, lomiti ali razbijati kamne, jemati kamninske vzorce razen zaradi znanstveno raziskovalnega dela;
8. odmetavati ali odlagati odpadke vseh vrst v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode;
9. posegati v obrežno vegetacijo razen v primeru nujnih sanitarnih posegov;
10. izvajati regulacijska dela (utrjevati bregove z zidanimi ali betonskimi škarpami, graditi vodne zadrževalnike, spreminjati smeri, obliko ali globino struge;
11. pluti po reki s plovili na motorni pogon;
12. naseljevati osebke nesamoniklih vrst;
13. prati motorna vozila ali delovne stroje;
14. omejevati dostop do vode na urejenih in označenih poteh;
15. izvajati sanacijo jezov, ki bi spreminjala linijo jezu in njegovo avtentično zunanjo podobo.
Dendrološko naravno dediščino
1. sekati, obsekavati, lomiti oziroma nasilno uničevati ali poškodovati drevesno dediščino;
2. izvajati sanitarne in znanstveno-raziskovalne panoge brez predhodnega soglasja pristojne organizacije;
3. obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine, veje in v neposredno okolico drevesa razen začasno v času organiziranih prireditev;
4. spreminjati življenjske razmere na rastišču.
Zoološko naravno dediščino
1. vsakršno poseganje, ki bi spremenilo življenjske razmere za živali;
2. približevati se gnezdiščem v času gnezdenja;
3. spreminjati sestavo zoocenoze z naseljevanjem drugih vrst.
Geomorfološko površinsko naravno dediščino
1. zasipavati vrtače;
2. izvajati športne dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na naravno dediščino;
3. zakrivati ali kvariti značilne razglede na naravno dediščino;
4. izvajati posege v gozdni ekosistem, ki bi uničili ali poškodovali rastišče ogroženih in redkih vrst.
Botanično naravno dediščino
1. pri vzdrževanju brajde uporabljati betonske oporne stebre;
2. na brajdi in njenem rastišču izvajati posege, ki bi povzročili njeno uničenje.
Geomorfološko podzemeljsko naravno dediščino
1. kakorkoli zakrivati ali zapirati vhod brez predhodnega soglasja pristojne službe;
2. posegati v estetsko podobo neposredne okolice vhoda;
3. obiskovati jame, če niso urejene za javni obisk;
4. izvajati raziskovalne posege brez predhodnega soglasja;
5. kakorkoli onesnaževati stene in tla v jami;
6. uničevati, poškodovati ali odstranjevati sigaste tvorbe in drugi inventar jame.
Gozdno naravno dediščino
1. vnašati tujke pri obnovi gozdnega roba;
2. izvajati obnovo gozda z neavtohtonimi drevesnimi vrstami;
3. v gozdnih rezervatih izvajati kakršne koli posege, ki bi prizadeli njihove osnovne značilnosti in vrednote.

Varstveni režim za kulturne in zgodovinske spomenike:
Za vse kulturne in zgodovinske spomenike naštete v 8. členu tega odloka velja naslednji varstveni režim:
1. ohranja in varuje neokrnjenost in izvirnost spomenika, njegove strukture in gradbene substance, opreme in neposredne okolice spomenika;
2. lastnik spomenika mora omogočiti javnosti dostop do spomenika in ogled ter opravljanje raziskav pooblaščenim strokovnim službam;
3. na spomenikih se ohranja avtentični gradbeni material. Kolikor so posamezni gradbeni elementi tako dotrajani, da njihova obnova ni več mogoča, se pri njihovi zamenjavi uporabljajo novi, ki so tako po materialu kot obliki enaki originalnim;
4. prepovedano je odnašanje posameznih delov spomenika, razen v izjemnih primerih in s soglasjem pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. To velja tako za posamezne gradbene elemente kot za premični inventar spomenika;
5. kakršnikoli posegi na spomeniku so mogoči le s soglasjem in pod pogoji, ki jih na podlagi konservatorskega programa ali konservatorskih smernic predpiše pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za posamezne skupine kulturnih in zgodovinskih spomenikov veljajo še naslednji varstveni režimi:
Za arheološke spomenike varstveni režim določa:
1. na kmetijskih površinah je raba omejena le na tradicionalno obdelavo, brez globokega oranja;
2. na gozdnih površinah je dovoljena le biološka sečnja, večji posegi niso dovoljeni;
3. na območju arheoloških spomenikov so v izjemnih primerih ob gradnji infrastrukturnih objektov (vodovod, ceste, plinovod...) obvezne predhodne arheološke raziskave;
4. prepovedana je zidava začasnih in stalnih objektov;
5. prepovedano je odpiranje kamnolomov.
Za etnološke spomenike varstveni režim določa:
1. v celoti se ohranjajo vsi stavbni kompleksi (domačije);
2. etnološki spomeniki ohranjajo obstoječo namembnost. V primeru spremembe namembnosti mora biti ta podrejena spomeniškim kvalitetam posameznega objekta;
3. za spomenik Žuniči – Domačija Žuniči 5 (EŠD 899) velja režim, ki določa, da je obnova stavbnega fonda podrejena stanovanjski ali muzejski prezentaciji in vzgojno-izobraževalnim namenom;
4. za spomenik Žuniči – Domačija Žuniči 2 (EŠD 7602) velja režim, ki določa, da je obnova domačije podrejena prezentaciji stavbnega fonda in promocijsko informativni dejavnosti.
Za zgodovinske spomenike varstveni režim določa:
1. ohranjanje grobov in nagrobnih spomenikov v sedanji obliki;
2. dovoljeno je redno vzdrževanje, ki obsega čiščenje grobov in obnovo napisov v enaki obliki in vsebini.
Za umetnostne in arhitekturne spomenike varstveni režim določa:
1. vsi posegi na spomenikih morajo biti podrejeni spomeniškim kvalitetam in morajo prispevati k njihovem izboljšanju in prezentaciji;
2. pri obnovi sakralnih spomenikov so obvezne predhodne raziskave njihovega stavbnega razvoja, ki so osnova za prezentacijo;
3. za spomenik Zilje – Kapela sv. Družine (EŠD 7464) velja režim, ki določa varovanje kamnite napisne plošče, ki je sestavni del spomenika;
4. restavriranje opreme lahko izvajajo le pooblaščene strokovne službe ali restavratorji z licenco.
Za urbanistični spomenik varstveni režim določa:
1. ohranja se historična oblika parcelacija naselja;
2. ohranjajo se značilne vedute naselja;
3. dopolnilna gradnja v naselju mora upoštevati obstoječo gradbeno črto in gradbeno mejo;
4. tlorisni in višinski gabariti novih objektov se morajo prilagajati obstoječemu stavbnemu fondu;
5. gradnja objektov na nepozidanih pobočjih pod naseljem, predvsem južno od pokopališča in v bližini ž.c. sv. Jožefa ni dovoljena;
6. vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, spremembe namembnosti objektov so dopustne s soglasjem in pod pogoji, ki jih predpiše pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine;
7. pred gradbenimi posegi v teren je potrebna arheološka valorizacija mikrolokacije.
Za tehniške spomenike varstveni režim določa:
1. ohranja se osnovna namembnost objektov;
2. ohranjajo se vse naprave in postrojenja v objektih, ki so tehniški spomenik;
3. pri objektih na vodni pogon je prepovedana zamenjava lesenih vodnih koles z železnimi.
Za območje kulturne krajine varstveni režim določa:
1. prepovedano je spreminjati kulturo rastišča;
2. v steljnikih je prepovedano izvajati takšne agromelioracijske posege, ki bi okrnili značilnost kulturne krajine.

Zaradi potreb in ohranjanja poseljenosti na območju živečih prebivalcev so ne glede na prepovedi iz 10., 11., 12., 13., 14. in 15. člena v soglasju s pristojno strokovno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine izjemoma dovoljeni naslednji posegi oziroma ukrepi in dejavnosti v prostoru:
1. obnova in revitalizacija objektov naravne in kulturne dediščine;
2. gradnja komunalnih in infrastrukturnih objektov ali naprav za naselja;
3. obnova in utrjevanje jezov in obrežij vodotoka Kolpe ter energetska izraba vode znotraj zmogljivosti obstoječih objektov;
4. postavitev primerno oblikovanih reklamnih panojev in neprometnih znakov;
5. ureditev parkirišč za potrebe kopališč ali turistično-rekreacijskih objektov;
6. ograjevanje območij na način, ki ohranja podobo tradicionalne rabe tega prostora;
7. občasna uporaba zemljišč za taborne prostore, ki ne terjajo posegov v prostor;
8. spreminjati namembnost kmetijskega zemljišča za namene postavitev gospodarskih poslopij izključno za potrebe kmetijstva;
9. ureditev kmetijskih zemljišč v takšnem obsegu, da ne bodo okrnili značilnosti kulturne krajine.

Dovoljenje za posege v prostor na območju parka izdaja pristojni organ skladno s predpisi o urejanju prostora, na podlagi predhodnega soglasja pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ostala upravna dovoljenja npr. za javne predstavitve in podobno, izdaja pristojni organ na podlagi predhodnega soglasja upravljalca parka oziroma ustanovitelja.

Znak KP je sestavljen iz dveh elementov:
a) zunanji okvir znaka je romb s pobranimi robovi (v nadaljevanju romb)
b) znotraj ležečega romba je stilizirana praprot.
Osnovo znaka predstavlja stilizirana praprot, ki je značilnost belokranjskih steljnikov.
Podlaga znaka je romb s pobranimi robovi. Silhueta praproti v rombu je bela oziroma prazna površina.
Logotip je sestavljen v dveh vrstah in iz dveh tipografij, in sicer:
Krajinski park – tipografija INSIGNA
Kolpa – tipografija Goudy old style
Postavitev znaka in logotipa je centralna. Znak in logotip se lahko uporabljata tudi ločeno.
Osnovna varianta, ki se uporablja na dopisnih papirjih, kuvertah, vizitkah in mapah je: znak in logotip se pojavljata v zeleni barvi: pantone 3145 U.
Na barvnih tiskovinah se pojavlja v zeleni barvi iz procesnih barv 100% C, 40% Y, 30% B.
V primeru barvnih off set tiskovin je znak lahko vkopiran v fotografijo (npr.: prospekti, oglasi, razglednice...) V takih primerih se lahko uporabi tudi oranžno barvo, ki se sestoji iz procesnih barv: 55% M, 85% Y.
Znak se lahko v določenih aplikacijah uporabi samostojno brez logotipa, po predhodnem soglasju lastnika znaka.

Znak se uporablja tako kot je določeno iz predhodnega člena. Praprot se samostojno lahko uporabi samo v določenih aplikacijah po dogovoru (npr. majice...). V določenih primerih se lahko uporablja samo znak brez napisa oziroma logotipa.
Lastnik znaka in logotipa je Občina Črnomelj, ki ima tudi razpolagalno pravico do znaka in logotipa.

Za razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot ter za ohranitev zgodovinskih izročil, se v skladu z navedenimi cilji iz 1. člena omogoča na območju parka razvoj vseh dejavnosti, ki s svojimi posegi v prostor nimajo škodljivih vplivov na ohranjanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot tega območja. Te dejavnosti so zlasti kmetijstvo, gozdarstvo, turistična dejavnost na kmetiji in naravoslovni izletniški turizem, lov, ribolov, gostinstvo, šport in rekreacija ter malo gospodarstvo.
Za usklajen razvoj navedenih in drugih dejavnosti se pripravi programa varstva in razvoja parka tudi na podlagi strokovnih osnov varstva naravne in kulturne dediščine in ga sprejme občina po predhodnem soglasju pristojne organizacije za varstvo za dobo petih let.
Program vsebuje: oceno stanja v parku, cilje varstva in razvoja ter načine uresničevanja teh ciljev, posebej določitve ukrepov za izboljšanje in preprečevanje škodljivih vplivov, načine uresničevanja razvoja parka, prilagojene davčne in druge spodbujevalne politike, subvencioniranja, nadomestila in spodbujevalne posojilne politike, potrebna sredstva in vire sredstev, prostorske opredelitve načrtovanih razvojnih posegov, določitve primernih dejavnosti in smernice za njihov razvoj.
V programu so vnešene tudi obveznosti države, ki jih je ta prevzela za zaščito in razvoj na območju parka (obmejno območje, demografsko ogroženo območje ipd.).

Fizične in pravne osebe, ki se jim zaradi omejitev in prepovedi iz tega odloka bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka oziroma za življenje in delo in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenega režima parka oziroma razvojnih usmeritev parka, so upravičeni do odškodnine ali nadomestila.
Za določanje odškodnine ali nadomestila se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo razlastitev.

S posebnim aktom lahko občina določi upravljalca parka.
Naloge upravljalca parka so da:
1. skrbi za pripravo petletnega in letnih programov varstva in razvoja parka v sodelovanju s strokovnimi institucijami in občino;
2. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov;
3. skrb za strokovno predstavitev parka in strokovno svetovanje in opravljanje nadzora nad izvajanjem varstvenega režima v parku v smislu 23. člena;
4. sodeluje z občani iz območja parka, nevladnimi organizacijami in strokovnimi službami ki delujejo na območju parka;
5. skrbi za parkovno infrastrukturo;
6. skrbi za promocijo parka in druge naloge, ki bodo določene s posebnim aktom.
Upravljalec izvaja tudi druge naloge, ki bodo določene s posebnim aktom.
Občina lahko podeljuje tudi koncesije za upravljanje posameznih delov parka oziroma dejavnosti v njem po opravljenem javnem razpisu.
S koncesijskim aktom se uredijo medsebojna razmerja, vse v skladu z določbami tega odloka, zakona o naravni in kulturni dediščini in zakona o varstvu okolja, zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o javnih naročilih.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, posebej določb prepovedi opravlja občinska komunalna nadzorna služba in pristojne inšpekcijske službe oziroma nadzorna služba v sestavi upravljalca. Strokovni nadzor opravlja pristojna služba varstva naravne in kulturne dediščine.
Naloge nadzorne službe so:
1. neposredno spremljanje stanja v parku;
2. stalen nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov v parku;
3. ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz tega odloka ter obveščanje pristojnih inšpekcijskih služb;
4. izrekanje denarnih kazni.
Podrobnejše določbe o organizaciji in delu komunalne nadzorne službe se opredelijo s posebnim odlokom.

Spremljanje stanja, evidentiranje in vrednotenje naravne in kulturne dediščine ter kulturne krajine opravlja pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Z denarno kaznijo od 100.000 do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če v parku:
– opravlja dejavnosti v nasprotju z določbami 10. člena 1., 3. in 16. točke in določbami 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 19. člena.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če v parku:
– ravna v nasprotju z določbami 10. člena 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točke.
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Pooblaščeni komunalni nadzorniki in inšpektorji so pristojni izreči in izterjati denarno kazen v višini 10.000 SIT od posameznika, storilca prekrškov iz 10. člena 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 10., 12., 14. točke, iz 11. člena 3., in 6. točke, iz 12. člena 4. točke, in iz 14. člena pri hidrološki naravni dediščini 8., 9., 11., 13., 14. točke in iz istega člena pri dendrološki naravni dediščini 1. in 3. točke tudi takoj na mestu storjenega prekrška.“

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

S sprejemom odloka prenehajo veljati: odlok o razglasitvi kapele sv. Družine v Ziljah za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 39/94), odlok o razglasitvi kmečkega dvora, Žuniči 2, za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 47/95), odlok o razglasitvi kmečkega dvora, Žuniči 5, za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 47/95).