Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91, 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 50/90) in 16. člena statuta Občine Komen (Uradne objave PN, št. 10/95, Uradni list RS, št. 14/96 in 63/98), je Občinski svet občine Komen na seji dne 26. 10. 1998 sprejel

S tem odlokom se določajo varstvena območja in ukrepi za zavarovanje vodnih zajetij krajevnega vodovoda Branica in lokalnega vodovoda Kovači.

Strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov vodovoda Branica skupaj s seznamom parcelnih številk in kartografskim gradivom, kar je izdelal Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko (projekt št. 203-31/97) so sestavni del tega odloka.

Varovana območja z vrisanimi mejami posameznih varstvenih pasov so določena na podlagi strokovnih podlag navedenih v 2. členu, opremljena s seznamom katastrskih številk parcel, vrisana v prostorskih katastrskih načrtih M 1:5000 in so na vpogled pri pristojni strokovni službi občinske uprave Občine Komen in na javnem podjetju Kraški vodovod Sežana.

Namen uvedbe varstvenih območij in varovalnih režimov je preventivna zaščita kakovosti in količin podzemne vode in izvirov ter pridobitev osnov za predloge in sanacijo obstoječih virov onesnaženja.
Upoštevajoč geološke, hidrogeološke in morfološke razmere terena ter količinske in kakovostne parametre zajetih izvirov, se kvaliteta in vodne količine vodovodnih zajetij zavarujejo z:
– širšim varstvenim območjem – 3. cona s sanitarnim režimom varovanja,
– ožjim varstvenim območjem – 2. cona s strogim režimom varovanja,
– najožjim varstvenim območjem – cona 1.a z najstrožjim režimom varovanja – območje zajetja.

Ukrepi v posameznih varstvenih območjih se seštevajo. Kar velja za območje z blažjim režimom varstva, velja tudi za območje s strožjim režimom, skupaj z ukrepi, ki veljajo za to območje.

Za vsak poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji oziroma izvajalci pridobiti vodnogospodarsko soglasje in soglasje upravljalca vodooskrbnega sistema.
V skladu z zakonom mora k predvidenim posegom v varstvenih območjih svoje soglasje podati tudi pristojna zdravstvena inšpekcija.

Širše varstveno območje – 3. cona s sanitarnim režimom, zajema območje s katerega se opravi površinsko ali podzemno odtekanje vode proti zajetjem.

V širšem varstvenem območju je prepovedano:
– odlaganje kakršnih koli odpadkov;
– graditi nove industrijske, energetske, obrtne in servisne obrate, ki predstavljajo nevarnost za podzemne in pitne vode;
– graditi nove komunalne čistilne naprave;
– graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov;
– graditi objekte, ki bi zmanjševali količino vodnih virov;
– ponikanje okolju škodljivih snovi;
– graditi stanovanjske in druge objekte brez priključka na kanalizacijsko omrežje;
– graditi skladišča, pretakališča ali cevovode lahkotekočih naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 5 m3;
– izkop v peskokopih in gramoznicah;
– izvajati zemeljska gradbena dela brez predhodno podanega hidrogeološkega mnenja s pogoji za izvedbo del;
– izvajati sečnjo gozda na golosek;
– za gnojenje kmetijskih zemljišč uporabljati gnojevko;
– graditi odprta gnojišča in ponikovalnice za odpadne vode;
– graditi nova pokopališča;
– opredeljevati nova ureditvena območja naselij.

V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– bodoče ceste zgraditi z vodotesno kanalizacijo, izpust v teren pa mora biti speljan izven varstvenega območja;
– opremljati nove stanovanjske in druge objekte z urejenimi sanitarijami in nepropustno kanalizacijo z greznicami na praznjenje ali izpustom kanalizacije zunaj varstvenega območja;
– gnojiti kmetijska zemljišča tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika, skladno s 5. in 9. členom uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96);
– za vsak poseg v varstveno območje pridobiti vodnogospodarsko soglasje in razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, tudi oceno vpliva predvidenega posega na vodne vire, ki jo izdela ustrezno usposobljena organizacija;
– za vse gradbene posege v teren, posebno za širitev kolovozov in gradnjo dovoznih in gozdnih cest ter za večja gozdarska dela je potrebno hidrogeološko mnenje.

Ožje varstveno območje – 2. cona s strogim režimom varovanja obsega območje, s katerega je možno direktno in hitro onesnaževanje vodnega vira (velika ogroženost), kar pomeni, da po pojavu onesnaženja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodonosnik, obstaja pa določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodovodni sistem.

V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
– v tem pasu velja splošna prepoved gradnje kakršnih koli novih objektov, razen objektov namenjenih vodovodu;
– glede na določila 9. člena uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) sta vnos dušika in preoravanje travinje na tem območju prepovedana;
– skladiščenje naftnih derivatov in nevarnih tekočin, razen za potrebe ogrevanja obstoječih objektov;
– večji zemeljski izkopi;
– gradnja novih cest ali širitev obstoječih kolovozov;
– izvajanje večjih gozdarskih posegov;
– sprememba namembnosti in dejavnosti obstoječih objektov in površin, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir;
– izdelava novih kaptažnih vrtin za zajem podzemne vode, razen za potrebe vodovoda.

V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno:
– košnja obstoječih travnikov;
– izvajati proizvodno, kmetijsko in obrtno dejavnost v obstoječih objektih in površinah, za katere ustrezno usposobljena ustanova ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in količino pitne vode.

Najožje varstveno območje – cona 1.a z najstrožjim režimom varovanja obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.

V tem območju so prepovedani vsi posegi in vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta. Območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljalcu vodovoda. Upravljalec vodovoda mora biti lastnik oziroma imetnik pravice uporabe tega zemljišča.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki ravna v nasprotju s tem odlokom in krši določila 8., 9. ali 11. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.

Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledica dejavnosti v varstvenem območju, bremenijo neposredno njihove povzročitelje.

Upravljalec vodovodnih objektov ali vodovodnih zajetij mora po sprejetju tega odloka, obvestiti vse lastnike in uporabnike zemljišč, na katerih se uvaja varnostne ukrepe, o režimu gospodarjenja z zemljišči.

Če bo z ukrepi iz tega odloka povzročena škoda, oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima prizadeti lastnik ali posestnik zemljišča pravico do odškodnine po splošno priznanih predpisih o odškodnini. Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov za oskrbo s pitno vodo, ki so s tem odlokom zaščiteni, po predhodni cenitvi sodnega cenilca.

Za vzdrževanje režima v varstvenem pasu je odgovoren upravljalec vodovoda.
Upravljalec vodovoda mora nenehno skrbeti za sistematični pregled vode v skladu s pravilnikom o higienski neoporečnosti vode namenjene za javno oskrbo prebivalstva. Ob sumljivih pojavih mora takoj obvestiti pristojno inšpekcijo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja teritorialno pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.