Na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 39/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98) je Občinski svet občine Vojnik na seji dne 17. 11. 1998 sprejel
S T A T U T
Občine Vojnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN OBMOČJA
1. člen
Statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Vojnik, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, javnih služb, način delovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga zakonsko določena vprašanja skupnega pomena v občini.
2. člen
Območje Občine Vojnik (v nadaljevanju: občina) obsega območja naslednjih naselij:
Arclin, Beli Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce, Čreškova, Črešnjevec, Črešnjice, Dol pod Gojko, Frankolovo, Gabrovec pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Homec, Hrastnik, Hrenova, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Koblek, Konjsko, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Lešje, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Male Dole, Nova Cerkev, Novake, Podgorje pod Čerinom, Polže, Pristava, Rakova Steza, Razdelj, Razgor, Razgorce, Rove, Selce, Socka, Straža pri Dolu, Straža pri Novi Cerkvi, Stražica, Tomaž nad Vojnikom, Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Verpete, Vine, Višnja vas, Vizore, Vojnik, Zabukovje, Zlateče, Želče.
3. člen
Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država, in za to zagotovi sredstva.
4. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Vojniku, Keršova ulica 1.
Občina ima svoj grb, pečat in zastavo, kar je določeno z odlokom.
Občinski praznik Občine Vojnik je 4. oktober.
5. člen
Osebam, ki so za občino in njen razvoj posebej zaslužne, lahko občinski svet podeli občinska priznanja. Posebej zaslužne posameznike lahko imenuje tudi za častne občane občine.
Pogoji, postopek in pravice, povezane s podelitvijo priznanj in imenovanje za častnega občana, se opredelijo z odlokom.
6. člen
Območje občine je razdeljeno na krajevne skupnosti: Frankolovo, Nova Cerkev in Vojnik.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava.
Premoženje, s katerim upravlja KS, pomeni del skupnega premoženja Občine Vojnik.
Krajevne skupnosti sestavljajo naselja, združena v vaške skupnosti.
Frankolovo:
1. vaška skupnost Frankolovo, Verpete,
2. vaška skupnost Rakova Steza, Straža pri Dolu, Stražica,
3. vaška skupnost Bezenškovo Bukovje, Rove,
4. vaška skupnost Brdce, Črešnjice, Podgorje pod Čerinom,
5. vaška skupnost Beli Potok pri Frankolovem, Lindek,
6. vaška skupnost Lipa pri Frankolovem,
7. vaška skupnost Dol pod Gojko, Zabukovje.
Nova Cerkev:
1. vaška skupnost Nova Cerkev,
2. vaška skupnost Hrenova h. št. 1- 25, Polže, Vizore,
3. vaška skupnost Razdelj, Novake, Straža pri Novi Cerkvi,
4. vaška skupnost Homec, Landek, Zlateče,
5. vaška skupnost Čreškova, Socka, Velika Raven,
6. vaška skupnost Trnovlje pri Socki, Selce,
7. vaška skupnost Hrenova h. št. 26 – 37, Lemberg pri Novi Cerkvi, Vine.
Vojnik:
1. vaška skupnost Cesta ob Hudinji, Pot v Konjsko, Konjsko in Lešje
2. vaška skupnost Cesta v Šmartno, Pot v Lešje,
3. vaška skupnost Ahtikova ulica, Arclinska cesta, Belakova ulica, Cesta talcev, Murnova ulica, Preložnikova ulica, Pristovškova ulica, Žlavsova ulica,
4. vaška skupnost Brezovnikova ulica, Cesta v Tomaž, Celjska cesta, Čufarjeva ulica, Kašova ulica, Kratka pot, Petelinškova ulica, Prušnikova ulica, Tomaž nad Vojnikom, Ulica bratov Jančar, Voduškova ulica,
5. vaška skupnost Keršova ulica, Krožna pot, Parmova ulica, Pot na Dobrotin, Škoflekova ulica, Ulica Stanka Kvedra, Vinterjeva ulica,
6. vaška skupnost Višnja vas, Ivenca in Globoče.
7. vaška skupnost Črešnjevec, Ilovca, Jankova, Kladnart, Male Dole, Razgorce in Želče,
8. vaška skupnost Bovše, Bezovica, Gabrovec pri Dramljah, Gradišče pri Vojniku, Hrastnik, Koblek, Pristava in Razgor,
9. vaška skupnost Arclin.
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani večjih naseljenih območij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju nove krajevne skupnosti sprejme občinski svet.
Krajevna skupnost lahko za svoje območje določi krajevni praznik, grb in zastavo.
7. člen
Področje dela in naloge krajevne skupnosti
Za zadovoljevanje skupnih interesov in potreb krajevna skupnost sodeluje z občinskimi organi in službami na naslednjih področjih:
a) na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti:
– organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva v obliki krajevnega samoprispevka ter v drugih oblikah za urejanje lokalnih potreb na svojem območju,
– skrbijo za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v njihovem upravljanju,
– skrbijo za oskrbo naselij s pitno vodo, za javno kanalizacijo, javno razsvetljavo, vzdrževanje parkov in javnih zelenic ter urejanje zunanjega videza hiš in naselij;
b) na področju družbenih dejavnosti:
– spremljajo socialno problematiko na svojem območju in predlagajo ukrepe za njihovo reševanje,
– organizirajo in izvajajo razne oblike socialnega varstva: sosedsko pomoč za starejše ljudi, klube za starejše ljudi, socialno patronažo, sodelujejo pri reševanju stanovanjskih vprašanj, predlagajo dodelitev denarne pomoči materialno ogroženim občanom, sodelujejo pri izvajanju pomoči in nege na domu za starejše ljudi,
– dajejo mnenja v zvezi z namestitvijo v domovih za ostarele, opozarjajo na razmere in premoženjski status ostarelih oseb,
– sodelujejo s strokovno socialno službo pri izbiri skrbnikov za mladoletnike in odrasle osebe, rejniških družin za otroke, odkrivanju prizadetih otrok in mladine ter izvajanju strožjega nadzorstva pri mladoletnih prestopnikih,
– v primeru ogroženih družin spremljajo razmere, v katerih živijo družine z otroki in predlagajo ukrepe za izboljšanje teh razmer,
– dajejo pobude in proučujejo potrebe glede denarnih pomoči otrokom, ki so te pomoči potrebni,
– skrbijo za ohranitev naravnih lepot in zgodovinskih posebnosti, zlasti spominskih obeležij,
– sodelujejo pri vzdrževanju objektov in naprav, namenjenih telesnovzgojnim in kulturnim dejavnostim,
– pospešujejo razvoj društvenih dejavnosti na svojem področju,
– izvajajo posamezne naloge v miru in v vojni ter na področju zaščite in reševanja občanov, za katere jih določi pristojni organ občine (štab CZ, župan),
– sodelujejo z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju občinske politike in nalog na območju krajevne skupnosti,
– izvajajo naloge skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi,
– opravljajo druge zadeve, za katere je pristojna krajevna skupnost.
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
Kadar občinski svet zahteva predhodno mnenje organov KS pred odločanjem o interesih krajanov te skupnosti, so mu ga njeni organi dolžni posredovati.
8. člen
Organi krajevne skupnosti
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in tistih, ki mu jih je poveril občinski svet ali župan.
Za delo sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe statuta Občine Vojnik, ki se nanašajo na delo občinskega sveta in poslovnika občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed članov predsednika, ki zastopa krajevno skupnost, in podpredsednika.
Tajnik krajevne skupnosti je delavec občinske uprave.
Svet krajevne skupnosti:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– sprejema letni finančni načrt in letni program dela v soglasju z občinskim svetom,
– sprejema zaključni račun KS,
– voli predsednike in člane komisij sveta krajevne skupnosti,
– odloča o predlogih komisij sveta krajevne skupnosti,
– daje predloge za razvoj gospodarstva, reševanje komunalne in stanovanjske problematike v krajevni skupnosti,
– na svojem območju spremlja problematiko s področja šolstva, zdravstva in sociale ter predlaga ukrepe za njihovo razrešitev,
– predlaga razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka,
– sodeluje z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju nalog na območju krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti ima naslednje komisije:
– komisijo za okolje in prostor ter komunalo,
– komisijo za socialna vprašanja.
Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi tudi druge komisije kot svoja delovna telesa.
O ustanovitvi mora obvestiti občinski svet.
Predstavniki posameznih občinskih odborov in komisij ter delavci občinske uprave na predlog sveta KS prisostvujejo sejam sveta krajevne skupnosti, kadar se obravnava problematika z njihovega delovnega področja.
Svet krajevne skupnosti redno oziroma najmanj kvartalno poroča županu o svojem delu in sklepih.
9. člen
Volitve članov sveta krajevne skupnosti
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Svet krajevne skupnosti volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
Člani sveta krajevne skupnosti se volijo po vaških skupnostih po večinskem načelu. Vsaka vaška skupnost ima po enega člana v svetu krajevne skupnosti.
Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete.
Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan.
10. člen
Način financiranja krajevne skupnosti
Delovanje krajevne skupnosti se financira:
– iz občinskega proračuna,
– s prihodki iz upravljanja s premoženjem,
– s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– s plačili za storitve,
– s samoprispevki.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki morajo biti zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti in so sestavni del občinskega proračuna.
Za realizacijo nalog, ki so določene z zakonom, ter nalog, ki jih v letnem planu opredeli Občina Vojnik, so sredstva zagotovljena v občinskem proračunu. Za predhodno dogovorjene naloge se lahko del sredstev prenese na žiro račun krajevne skupnosti, ki s temi sredstvi razpolaga v imenu občine ali pa se finančne obveznosti iz tega naslova poravnavajo direktno z žiro računa Občine Vojnik.
S sredstvi, ki jih krajevne skupnosti pridobivajo iz naslova upravljanja z vodovodi, pokopališčem ali drugimi področji, krajevna skupnost razpolaga v okvirih sprejetega letnega plana. Sredstva, ki jih kot neto efekt s tem pridobivajo krajevne skupnosti, se namenjajo za razvojne naloge na območju krajevne skupnosti.
Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb in interesov krajanov lahko KS pridobiva sredstva iz drugih virov, kot so: prostovoljni prispevki krajanov, podjetij, drugih organizacijskih skupnosti, s samoprispevkom, z delom in na druge načine.
S tako pridobljenimi sredstvi KS razpolaga v svojem imenu in za svoj račun.
Občina Vojnik ne prevzema finančnih obveznosti za naloge oziroma programe, ki s krajevno skupnostjo niso bile predhodno pisno usklajeni. Posamični pravni posli nad 10% letne višine obveznih rezerv občine so veljavni le ob sopodpisu župana.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.
12. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena “izvirne naloge“, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
– upravlja občinsko premoženje;
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
– pospešuje službe socialnega skrbstva za socialno ogrožene, za invalide in ostarele, pospešuje predšolsko in osnovnošolsko varstvo otrok ter družine;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
– pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– sprejema statut občine in druge splošne akte;
– organizira občinsko upravo;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
13. člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini ter o prostoru.
14. člen
Po predhodnem soglasju občinskega sveta lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti – prenesene naloge.
Za prenesene naloge zagotavlja država občini tudi ustrezna sredstva za njihovo opravljanje.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
15. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organi občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta. Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
Poleg teh organov ima občina na podlagi posameznih zakonov še naslednje organe:
– Občinsko volilno komisijo,
– Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– Štab civilne zaščite,
– Svet za varstvo najemnikov stanovanj,
– Komisijo za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
16. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik občinskega sveta.
Za javnost dela je odgovoren župan oziroma druga oseba, ki jo župan pooblasti.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. Javnost dela se zagotavlja tudi z obveščanjem v uradnem glasilu Občine Vojnik.
2. Občinski svet
17. člen
Občinski svet ima osemnajst članov in je najvišji organ odločanja v občini. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
18. člen
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane odborov in komisij občinskega sveta,
– imenuje volilno komisijo za lokalne volitve,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– odloča o izločitvi tajnika občine ali župana in v primeru izločitve o stvari tudi odloči,
– odloča o pridobitvi nepremičnin, katerih skupna vrednost presega vrednost 1% proračuna za tekoče leto,
– odloča o odtujitvi nepremičnin in o odsvojitvi delov premoženja,
– odloča o najemu posojila, razen o najemu kratkoročnih posojil med letom,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklic zbora občanov,
– določa nadomestilo za člane občinskega sveta, nadzornega odbora in drugih odborov ter komisij,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– daje mnenje k imenovanju načelnikov upravne enote,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon.
19. člen
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov, razen
– statuta, ki se sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov,
– poslovnika, ki se sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov in
– ko gre za odločanje o ustanovitvi pokrajine je potrebno dvetretjinsko soglasje vseh članov.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
21. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
22. člen
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
23. člen
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan na lastno pobudo ali pa na predlog četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu in dopolnitvi dnevnega reda odloči občinski svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu, ter odgovore nanje.
24. člen
Seje občinskega sveta so javne. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to terja javni interes.
Člani odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo zadeve iz njihovega področja.
Odbori in komisije občinskega sveta
25. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
1. Odbor za družbene dejavnosti
2. Odbor za finance in občinsko premoženje
3. Odbor za okolje in prostor ter komunalo
4. Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja
5. Odbor za gospodarstvo in turizem.
Občinski svet ima:
– Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta
– Komisijo za pripravo statuta
– Komisijo za vloge in pritožbe.
26. člen
Odbori in komisija opravljajo naslednje naloge:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
– predlaga svetu potrditev mandatov sveta in župana,
– predlaga svetu kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– obravnava višino nagrad in povračil za neprofesionalno opravljanje funkcij,
– pripravlja ostale predloge, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, razen če statut občine in poslovnik občinskega sveta ne določata drugače,
– pripravlja predloge za imenovanja, ki se nanašajo na izvajanje ustanoviteljskih pravic občine v javnih zavodih in gospodarskih službah lokalnega pomena,
– v skladu z zakonom predlaga nadomestila in povračila za uspešnost občinskih funkcionarjev, predsednikov in članov delovnih teles in delavcev, ki opravljajo strokovna, administrativna in tajniška opravila za delovna telesa občinskega sveta,
– opravlja druge naloge, določene s statutom, poslovnikom občinskega sveta in poslovnikom komisije.
Odbor za družbene dejavnosti:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, socialo, zdravstvom, športom in rekreacijo,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
Odbor za finance in občinsko premoženje:
– obravnava in predlaga občinskemu svetu občinski proračun in njegove izvršitve,
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega premoženja, o katerem odloča občinski svet,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih stanovanj,
– daje mnenja občinskemu svetu o aktih in predpisih s področja financiranja, stanovanjske problematike in premoženja,
– daje pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela,
– daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje.
Odbor za okolje in prostor ter komunalo:
– sodeluje pri prostorskem planiranju in predlaga občinskemu svetu spremembe,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z akti s področja svojega delovanja,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in delovanja lokalnih javnih služb,
– predlaga občinskemu svetu prioritetni vrstni red investicij s področja svojega delovanja,
– predlaga velikost funkcionalnega zemljišča k objektom,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja, urejanja prostora in izgradnje komunalne infrastrukture,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja:
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini,
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja,
– predlaga ukrepe na više in strmo ležečih območjih za ohranjanje poseljenosti, odpravo zaraščenosti in razvoj razpršenih kmetij,
– obravnava druga vprašanja razvoja podeželja,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
Odbor za malo gospodarstvo in turizem:
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši razvoj malega gospodarstva in turizma,
– daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja,
– daje mnenja glede vprašanj s področja gospodarstva in turizma,
– sodeluje s subjekti malega gospodarstva in turizma in jih povezuje z drugimi institucijami, ki skrbijo za razvoj gospodarstva in turizma,
– obravnava druga vprašanja s področja malega gospodarstva in turizma.
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
27. člen
Občinski odbori in komisije imajo praviloma pet članov.
Občinski svet imenuje člane odborov in komisij izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta, članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Člani odbora ali komisije so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh članov sveta.
Predsednike odborov in komisij imenuje praviloma občinski svet, sicer jih volijo člani odborov in komisij izmed sebe.
28. člen
Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz svoje pristojnosti in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
29. člen
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa, ki v okviru svojega delovnega področja:
– predlagajo svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti,
– nadzorujejo delovanje občinskih javnih služb,
– obravnavajo pravilnike in druge akte,
– poročajo o svojem delu občinskemu svetu,
– obravnavajo predlog proračuna.
30. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet začne postopek za nezaupnico odboru ali komisiji. Nezaupnica je izglasovana, če je zanjo glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
3. Nadzorni odbor
31. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
32. člen
Nadzorni odbor šteje 5 članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, političnih strank, krajevnih skupnosti, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
33. člen
Prvo sejo nadzornega odbora skliče predsednik občinskega sveta. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora. Razreši pa ga občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih pravnih oseb, podpisuje pisne sklepe nadzornega odbora, organizira delo in pripravlja ter vodi seje.
34. člen
Pristojnosti nadzornega odbora zahtevajo strokovnost njegovih članov, zato morajo biti v odbor imenovani ljudje, ki praviloma izpolnjujejo temeljni pogoj strokovnosti in izkušenj s področja zakonodaje, ki ureja finančno računovodsko področje.
Nadzorni odbor dela ob strokovni pomoči občinske uprave, za posebne primere pa se lahko na predlog odbora najame izvedence ustrezne stroke.
35. člen
Član nadzornega odbora lahko predlaga svojo razrešitev sam ali jo predlaga odbor ali pa občinski svet.
Glavni razlogi za razrešitev so predvsem:
začetek opravljanja nezdružljivih funkcij ali dejavnosti, odstop, neaktivnost oziroma nezmožnost izvrševanja nalog, nespoštovanje predpisov, občinskega statuta in poslovnika nadzornega odbora, če izgubi volilno pravico, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev.
36. člen
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini:
– pregleduje in proučuje pravne predpise in akte, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,
– pregleduje listinsko dokumentacijo, kot so pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter knjigovodske listine in poslovne knjige,
– ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namenskost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj,
– obravnava pripombe strank v postopku,
– sprejema poročila, mnenje in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,
– oblikuje zahteve za izvedbo revizije s strani Računskega sodišča RS,
– prijavlja sum storitve prekrška oziroma sum storitve kaznivega dejanja pristojnemu organu.
Nadzorni odbor na začetku proračunskega leta sprejme letni program nadzora, s katerim seznani občinski svet in župana.
37. člen
Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, pobudo člana nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana. Seje nadzornega odbora so javne, razen kadar je nadzorni odbor dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev in ko je to potrebno za spoštovanje dostojanstva, dobrega imena in integritete posameznikov.
38. člen
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi pri poslovanju občine hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajstih dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdaja poročilo s priporočili in predlogi ter občinskemu svetu najmanj dvakrat letno poroča o svojem delu in ugotovitvah. S sklepom lahko nadzorni odbor zahteva od predsednika občinskega sveta, župana in porabnikov proračuna, da članu nadzornega odbora ali imenovanemu izvedencu omogočijo pregled dokumentacije, ki je potrebna za delo nadzornega odbora.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico od občine zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahtev, nadzorni odbor.
39. člen
Občinski svet, župan in drugi porabniki občinskih proračunskih sredstev so dolžni:
– omogočiti vpogled v vso potrebno dokumentacijo, ki jo na podlagi sklepa nadzornega odbora zahteva pooblaščeni član nadzornega odbora ali imenovani izvedenec,
– sodelovati v postopku nadzora,
– obravnavati poročilo nadzornega odbora,
– upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Nadzorni odbor mora porabnikom občinskih proračunskih sredstev pred izdelavo in sprejemom dokončnega poročila zagotoviti možnosti, da izrazijo svoje mnenje in ugovarjajo njegovim ugotovitvam. Občinski organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
40. člen
Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah, pri čemer mora varovati osebne podatke ter državne uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.
41. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o delu nadzornega odbora, v katerem v skladu z zakonom in tem statutom podrobneje določi: organizacijo dela, naloge, postopke in način dela nadzornega odbora, pravice in dolžnosti predsednika in podpredsednika ter članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, postopek nadzora, pripravo, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentacije.
4. Župan
42. člen
Občina ima župana, ki ga volijo državljani s stalnim prebivališčem v občini na neposrednih tajnih volitvah. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
43. člen
Občina ima enega podžupana. Podžupana na županov predlog imenuje in razrešuje občinski svet izmed svojih članov.
Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na županov predlog podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja županovega mandata opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju podžupanove funkcije odloči občinski svet.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz županove pristojnosti, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz županove pristojnosti.
44. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
45. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druga gradiva za obravnave na občinskem svetu,
– odgovarja za izvrševanje proračuna,
– odloča o najetju kratkoročnih posojil med letom,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– imenuje poveljnika in štabe civilne zaščite občine in poverjenike za civilno zaščito,
– sklicuje predsednike svetov krajevnih skupnosti,
– poroča občinskemu svetu o rezultatih pri predstavljanju in zastopanju občine,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– sprejema sklep o javni razgrnitvi prostorsko izvedbenih aktov,
– ima splošno pooblastilo za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,
– odloča o pridobitvi nepremičnin, katerih skupna vrednost ne sme presegati vrednosti 1% proračuna za tekoče leto,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– sprejema začasne nujne ukrepe v izjemnih razmerah,
– razpisuje volitve v organe krajevnih skupnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in ta statut.
5. Komisija za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
46. člen
Komisija ima štiri člane in predsednika. Imenuje in razrešuje jih občinski svet. Komisija o zadevah iz svoje pristojnosti odloča na seji, sklepe pa sprejema z večino glasov vseh članov. Način svojega dela komisija podrobneje uredi s poslovnikom v skladu z zakonom.
Naloge komisije
Če komisija ugotovi, da poklicni funkcionar v nasprotju z zakonom ni prenehal opravljati pridobitne dejavnosti, ki je nezdružljiva z opravljanjem funkcije, s sklepom naloži funkcionarju, da najpozneje v treh mesecih preneha opravljati pridobitno dejavnost.
O svojem sklepu obvesti komisija tudi organ, katerega član je funkcionar oziroma drug organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja.
Če komisija ugotovi, da nepoklicni funkcionar opravlja pridobitno dejavnost v zasebne namene tako, da je s tem ovirano objektivno in neodvisno opravljanje funkcije, s sklepom odloči, da mora funkcionar v roku treh mesecev prenehati opravljati tako pridobitno dejavnost.
Če komisija ugotovi, da ji funkcionar ni sporočil podatkov o svojem premoženju in dohodkih, ki jih je dolžan sporočiti, ga pozove, da ji v roku, ki ga sama določi, predloži predpisane podatke.
Če funkcionar kljub opozorilu komisije ne predloži zahtevanih podatkov, komisija obvesti organ, katerega član je funkcionar, oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarjev.
Če komisija oceni, da je funkcionar opravljal pridobitno dejavnost v nasprotju z zakonom sprejemal darila ali si pridobival ugodnosti, ki so vplivale na izvrševanje funkcije, obvesti o tem organ, katerega član je funkcionar, oziroma organ, pristojen za izvolitev in imenovanje funkcionarja.
Smiselno se uporabljajo tudi vsa ostala določila zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
47. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum, svetovalni referendum in ljudska iniciativa.
48. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za eno ali več krajevnih skupnosti ali za posamezno vaško skupnost.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
49. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinei.
50. člen
Način vložitve zahteve
Pobudniki za sklic zborov občanov morajo vložiti pisno zahtevo pri županu najmanj 15 dni pred predvidenim sklicem. Zahteva mora vsebovati podatke o predstavniku, območje, za katerega se naj skliče zbor, predvideni datum, uro in kraj ter zadevo, za katero se sklicuje zbor.
Kadar so pobudniki volilci v občini, mora poleg v prvem odstavku navedenih podatkov, biti priložen poimenski seznam s podpisi volilcev, ki vlagajo zahtevo. Poimenski seznam mora vsebovati ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Postopek odločanja o sklicu zbora, če sklic zahtevajo volilci, vodi župan.
Način sklica
Zbor občanov je potrebno sklicati najmanj 5 dni pred predvidenim sklicem in sicer tako, da se sklic, ki mora vsebovati datum, uro in kraj zbora občanov, zadevo in območje, za katerega se sklicuje, objavi na oglasni deski oziroma občane obvesti na drug krajevno običajen način.
Glasovanje
Zbor občanov lahko razpravlja o zgoraj navedenih zadevah, če je prisotnih na zboru najmanj 10% volilcev z območja, za katerega je bil sklican zbor občanov.
Sklepi na zboru občanov so sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih volilcev. Glasuje se lahko z dvigom rok, lahko pa se opravi tajno glasovanje. Način glasovanja se določi na zboru.
Občinski svet obravnava sklepe zborov, vendar ga sklepi zborov ne zavezujejo pri odločanju.
51. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine, ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon.
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt zavrnjen ali če so zavrnjene njegove posamezne določbe, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
52. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
53. člen
Da ugotovi voljo občanov, lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
54. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 3% volivcev območja, za katero se vlaga. Seznam mora vsebovati osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh.
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
55. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine.
56. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Postopek za izvedbo referenduma se izvede v skladu z zakonom.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
57. člen
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
58. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe 54. člena tega zakona.
Organ, na katerega je naslovljena zadeva iz prvega odstavka, je dolžan najkasneje v treh mesecih odločiti o zahtevi.
59. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
V. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
60. člen
Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, v katerem določi njihovo organizacijo in delovno področje.
61. člen
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
62. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
63. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan. O sporih glede pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
64. člen
Občina ne more opravljati za drugo občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave.
Za posamezna področja dela občinske uprave se lahko z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov.
Organ skupne občinske uprave se ustanovi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic. Vodi ga predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic. Predstojnik organa skupne občinske uprave določi sistemizacijo delovnih mest v organu in odloča o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v tem organu.
65. člen
Organ skupne občinske uprave mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
Glede vodenja skupnega organa občinske uprave, načina delovanja in financiranja se uporabljajo določbe zakona in akta o ustanovitvi.
66. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovni tehnični delavci.
Višje upravne delavce imenuje župan.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
67. člen
Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo določi župan v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju.
68. člen
Občinska uprava pripravlja in izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
69. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
70. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
71. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
72. člen
Občina je dolžna zagotavljati obvezne gospodarske javne službe, ki jih določa zakon in tiste, ki jih občina sama določi z odlokom.
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij in
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava.
73. člen
Občina organizira naslednje obvezne javne službe:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gasilsko službo in
– gospodari s stavbnimi zemljišči.
74. člen
Občina zagotavlja tudi izbirne javne službe, ki jih določi z odlokom:
– oskrba naselij s plinom,
– oskrba naselij s toplotno energijo,
– urejanje javnih parkirišč,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin,
– javni medkrajevni promet, ki obsega javni prevoz v naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi,
– urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega pogrebne storitve tudi v zvezi z upepeljevanjem in oddajanjem grobnih prostorov v najem,
– urejanje lokalnih cest,
– upravljanje tržnic in živilskih sejmov,
– krasitev trgov in naselij,
– gospodarjenje z javnimi objekti,
– komunalno informacijski sistem
– plakatiranje in obveščanje,
– požarno preventivna služba,
– urejanje prometne in neprometne signalizacije,
– deratizacija in dezinfekcija,
– emisijski monitoring,
– kopališka dejavnost,
– avtobusni promet,
– odvoz nepravilno parkiranih vozil,
– taksi služba.
75. člen
Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod, javno podjetje in skupni organ občinskega pravobranilstva.
76. člen
Način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb določi občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
77. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi nepremičnin nad višino, ki je po tem statutu v pristojnosti župana in o odtujitvi nepremičnin.
78. člen
Gospodarjenje s svojim premoženjem organizira občina preko svojih organov, javnih zavodov in gospodarskih javnih služb, ki jih ustanovi v skladu z zakonom in tem statutom.
Gospodarske javne službe upravljajo z njenim premoženjem, v njenem imenu in za njen račun.
Občina z odloki natančneje uredi naloge, načine ter pogoje, pod katerimi gospodarske javne službe in javni zavodi upravljajo z občinskim premoženjem.
Občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje svoje predstavnike – člane, upravnih organov gospodarskih javnih služb in javnih zavodov ter potrjuje njihove letne programe in finančne načrte.
79. člen
Občina pridobiva sredstva iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Lastni viri občine so:
– davki in druge dajatve,
– dohodki od njenega premoženja.
Občini so zagotovljena sredstva v obsegu, s katerim lahko omogoči izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, kar pomeni primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena. Kolikor občina z lastnimi prihodki ne more zagotoviti primerne porabe, se ji zagotovijo sredstva za finačno izravnavo iz državnega proračuna.
80. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo vsi načrtovani prihodki in odhodki. Vključeni so tudi vsi prihodki in odhodki iz naslova upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. Proračunoziroma rebalans proračuna mora stopiti v veljavo do 31. 12. tekočega leta.
81. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta.
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev se med odhodki proračuna predvidi tudi tekoča proračunska rezerva. O uporabi teh sredstev odloča župan.
82. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje le-tega ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo, ki ne sme presegati 5% sprejetega proračuna, in mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju tega posojila odloča župan.
83. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši praviloma vsak mesec, najkasneje pa do 31. 12. tekočega proračunskega leta.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje proračunsko leto.
84. člen
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica elementarnih nesreč,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki med letom pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezervo do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerv pod 1. in 3. točko odloča občinski svet, pod 2. točko pa župan.
85. člen
Občinski svet sprejme hkrati z odlokom o zaključnem računu proračuna premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto. Občinski svet pa ga sprejme do konca maja tekočega leta za preteklo leto.
86. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
87. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet. Pogodbo o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna.
Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov, razen v posebnih primerih, ki so določeni z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 56/98).
88. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
89. člen
Finančno poslovanje izvaja finančno-računovodska služba, ki lahko določen del nalog prenese na zunanje institucije. V tem primeru mora skleniti sporazum, ki vsebuje razmejitve odgovornosti in obveznosti za izvajanje posameznih nalog.
Delo finančno računovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
90. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Splošni akti občine so lahko tudi sklepi kot materialni akti ali akti poslovanja občine. Posebni vrsti splošnih aktov sta proračun in zaključni račun.
91. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki vsebuje predvsem temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.
92. člen
S poslovnikom uredi občinski svet organizacijo in način svojega dela ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
93. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Odloki so predvsem predpisi materialnopravne narave.
94. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
95. člen
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje statutarnih določb ali določb odloka. S pravilnikom se določi tudi sistemizacija delovnih mest ter pogoji in postopek napredovanja zaposlenih na delovnih mestih v občinski upravi.
96. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov in občinske uprave pri izvrševanju predpisov občine.
97. člen
S sklepom se lahko ustanovijo odbori in komisije, določajo njihove naloge oziroma delovno področje, število članov in podobno.
Za razlago posameznih določb statuta ali odloka je pristojen občinski svet.
2. Postopek za sprejem odloka
98. člen
Postopek za sprejem odloka in drugih splošnih aktov določa poslovnik občinskega sveta.
Odloki in drugi splošni akti morajo biti uradno objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Razpisi za proračunska sredstva, do katerih so upravičene pravne in fizične osebe Občine Vojnik se objavijo v uradnem glasilu Občine Vojnik.
3. Posamični akti občine
99. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
100. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
101. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
102. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
103. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravico na škodo javnih koristi občine.
104. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervenient, če bi v teh postopkih lahko bile oziroma, če so z izdanimi akti že prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
105. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
106. člen
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občina lahko povezuje v pokrajino, ki je oseba javnega prava.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. O nameri vključitve občine v pokrajino se lahko izvede svetovalni referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in način njenega financiranja.
Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi v tujini.
107. člen
Podrobnejše pristojnosti in organizacija pokrajine se bodo opredelile na podlagi veljavne zakonodaje s statutom pokrajine.
108. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta sklene, da se občina poveže v druge oblike združevanja, ki so pomembne za občino.
Na enak način odloča občinski svet tudi o navezavi prijateljskih odnosov z mesti in občinami v tujini.
109. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere daje občina soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom, so med drugim:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest in ostale naloge v skladu z zakonom.
110. člen
Člane pokrajinskega sveta predlaga in izvoli občinski svet izmed svojih članov.
Po svojem položaju je župan član pokrajinskega sveta.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
111. člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo organi občine ali skupina najmanj 5% volilcev v občini.
112. člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo ali dopolnitev statuta, odloča občinski svet z večino prisotnih članov.
Če svet predlog sprejme, se osnutek sprememb ali dopolnitev statuta občine, kot ga je določil občinski svet, da v razpravo.
O spremembi ali dopolnitvi statuta občine odloči občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
113. člen
Vsi predpisi bivše Občine Celje, ki niso v nasprotju s tem statutom, in so veljali na dan 31. 12. 1994, se na območju Občine Vojnik uporabljajo do sprejema novih.
114. člen
Gospodarske javne službe in javni zavodi, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Vojnik, morajo svoje akte uskladiti z določbami tega statuta v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
115. člen
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta občine skliče prejšnji župan.
116. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati statut Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 26/95) in odlok o krajevnih skupnostih (Uradni list RS, št. 48/95) na območju Občine Vojnik.
117. člen
Delitev premoženja, ki izhaja iz preoblikovanja bivše celjske občine in oblikovanja nove Občine Dobrna, se opravi sporazumno oziroma skladno z določili zakona.
118. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1573/11-98/7
Vojnik, dne 17. novembra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Vojnik
Peter Vrisk, dipl. inž. l. r.
