Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Kralja in Janeza Abeta iz Trzina na seji dne 19. novembra 1998

1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o ureditvenem načrtu območja T-3 Trzin center (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/97) se sprejme.
2. Izvrševanje odloka o ureditvenem načrtu območja T-3 Trzin center se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.

1. Pobudnika izpodbijata odlok o ureditvenem načrtu območja T- 3 Trzin center, ki ga je sprejel Občinski svet občine Domžale, saj naj bi bila njegova vsebina in postopek njegovega sprejemanja v nasprotju z več določbami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju: ZUN). Svoj pravni interes za izpodbijanje tega odloka pobudnika utemeljujeta z dejstvom, da živita v neposredni soseščini z odlokom predvidenih objektov. Odlok naj bi s predvideno gradnjo blokovskega naselja močno posegel v poselitveni, naravni in kulturni značaj Trzina. Ker naj bi odlok ne predvideval nobene spremljevalne infrastrukture, naj bi priliv novih stanovalcev v kraj v bodoče pomenil veliko obremenitev za že zdaj premajhen vrtec, šolo in druge javne objekte v kraju. Okoliškim prebivalcem naj bi se zaradi predvidene soseščine velikih blokov tudi zmanjšala vrednost njihovih nepremičnin.
2. Pobudnika navajata, da je po 2. točki 27. člena ZUN ureditveni načrt neustrezna vrsta prostorskega načrta za izvedbo blokovske mestne gradnje; po mnenju pobudnikov bi lahko takšne vrste graditve načrtovali le z zazidalnim načrtom. Ob tem naj bi izpodbijani ureditveni načrt po vsebini odstopal od usmeritev dolgoročnega plana Občine Domžale, vsebovanih v “odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986- 1990 za območje Občine Domžale, oboje dopolnitev 1996“ (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/97). V tem planu naj bi bilo natančno navedeno, v katerih naseljih občine se bodo gradili bloki – za Trzin naj bi takšna gradnja ne bila predvidena.
3. V nasprotju z ZUN naj bi bil tudi postopek priprave in sprejemanja odloka. Občina naj bi nikoli ne bila pridobila soglasja Krajevne skupnosti Trzin za izvedbo ureditvenega načrta v njegovem sedanjem obsegu, poleg tega pa naj bi ureditveni načrt v sedanji obliki tudi ne bil javno razgrnjen na sedežu krajevne skupnosti. Tudi javna obravnava naj bi na sedežu krajevne skupnosti ne bila opravljena.
4. Pobudnika predlagata tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega odloka do končne odločitve ustavnega sodišča. Če bi investitor na podlagi nezakonitega odloka pridobil gradbeno dovoljenje in začel graditi, bi bila po njunem mnenju namreč lahko povzročena velika škoda.
5. Ustavno sodišče je pobudo glede izpodbijanega odloka sprejelo. V nadaljevanju postopka bo moralo predvsem oceniti, ali je bil pravilno izpeljan postopek priprave in sprejemanja odloka, ali je ureditveni načrt zakonsko ustrezen prostorski akt za izvedbo predvidenih posegov in ali ima podlago v občinskih planskih aktih. Ustavno sodišče je na podlagi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sprejelo tudi predlog pobudnikov za začasno zadržanje in do končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanega odloka. Izvrševanje odloka, predvsem gradnja v njem predvidenih objektov, bi namreč lahko privedlo do škodljivih posledic, ki bi jih bilo pozneje ob morebitni ugotovitvi protiustavnosti izredno težko, če ne nemogoče, odpraviti. Seveda lahko tudi začasno zadržanje izvrševanja privede do škodljivih posledic, če se bo v postopku ocene zakonitosti izkazalo, da izpodbijani odlok ni nezakonit. Vendar pa bo v tem primeru škoda manjša od tiste, ki bi nastala z vzpostavitvijo prejšnjega stanja. Zato se je ustavno sodišče odločilo za začasno zadržanje izvrševanja odloka.
6. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena, tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.