Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o trošarinah (ZTro), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. novembra 1998.

(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja trošarine od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter mineralnih olj in plina (v nadaljnjem besedilu: trošarinski izdelki), ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo.
(2) Območje Republike Slovenije pomeni ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vštevši zračni prostor in morska območja, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom.

(1) Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenije) in trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v Slovenijo.
(2) Uvoz trošarinskih izdelkov je vsak vnos trošarinskih izdelkov v Slovenijo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Prihodki od trošarin pripadajo proračunu Republike Slovenije.

Za namene tega zakona imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1. trošarinski zavezanec je proizvajalec oziroma uvoznik trošarinskih izdelkov oziroma oseba, na katero se v skladu s tem zakonom lahko prenese trošarinska obveznost;
2. imetnik trošarinskega dovoljenja je fizična oziroma pravna oseba, ki pridobi trošarinsko dovoljenje carinskega organa, da v okviru opravljanja svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, obdeluje, predeluje, dodeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
3. trošarinsko dovoljenje je odločba, ki jo izda carinski organ pravni oziroma fizični osebi, da lahko v okviru opravljanja svoje dejavnosti, v trošarinskem skladišču proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
4. trošarinsko skladišče je eden ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, kjer imetnik trošarinskega dovoljenja proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine in, ki mora biti vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali prostorov;
5. režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in gibanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena;
6. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov je fizična oziroma pravna oseba, ki pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pridobi dovoljenje carinskega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. in 55. člena tega zakona nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: oproščeni uporabnik);
7. obrat oproščenega uporabnika je prostor, naprava oziroma oprema, v kateri so hranjeni trošarinski izdelki, ki jih je oproščeni uporabnik nabavil za potrebe svoje dejavnosti brez plačila trošarine;
8. uvoznik trošarinskih izdelkov je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik trošarinskih izdelkov iz tujine.

(1) Trošarinska obveznost nastane, ko so:
1. trošarinski izdelki proizvedeni v Sloveniji;
2. trošarinski izdelki uvoženi v Slovenijo.
(2) Trošarinska obveznost se lahko prenese od proizvajalca oziroma uvoznika na imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika ob pogojih in na način, določenim s tem zakonom.

(1) Plačilo trošarine se odloži, če:
1. se proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov opravlja v trošarinskem skladišču;
2. so trošarinski izdelki skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika;
3. se trošarinski izdelki prevažajo pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(2) Pri uvozu trošarinskih izdelkov se plačilo trošarine odloži, če je za njih takoj po vnosu v Slovenijo dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja (razen skladiščenja v prosto carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza, ali so vnešeni v prosto carinsko cono.
(3) Če so uvoženi trošarinski izdelki sproščeni v prost promet v skladu s carinskimi predpisi, se plačilo trošarine odloži, če so neposredno po sprostitvi v promet, vnešeni v trošarinsko skladišče ali v obrat oproščenega uporabnika.
(4) Pri prenehanju veljavnosti trošarinskega dovoljenja, razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki so na zalogi, odloženo do 30. dne po tem, ko je dovoljenje prenehalo veljati, razen, če so bili trošarinski izdelki pred potekom tega roka sproščeni v porabo oziroma, če so bili odpremljeni v drugo trošarinsko skladišče ali v obrat oproščenega uporabnika.
(5) Pri prenehanju veljavnosti dovoljenja oproščenega uporabnika, razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je plačilo trošarine za izdelke, ki so na zalogi in skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika, odloženo do 30. dne po tem, ko je dovoljenje prenehalo veljati.
(6) Če trošarinsko skladišče ali oproščeni uporabnik preneha poslovati zaradi likvidacije oziroma stečaja, je plačilo trošarine še naprej odloženo, dokler trošarinski izdelki, ki so na zalogi na dan začetka postopka stečaja ali likvidacije, niso sproščeni v porabo v postopku likvidacije ali stečaja oziroma, dokler so skladiščeni v tem ali drugem trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, toda največ do dneva, ko so trošarinski izdelki odpremljeni upniku na podlagi sklepa o razdelitvi premoženja.
(7) Če trošarinsko dovoljenje ali dovoljenje oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov preneha veljati zaradi združitve, je plačilo trošarine še naprej odloženo, dokler niso trošarinski izdelki, ki so na zalogi, sproščeni v porabo v postopku združitve ali dokler so skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču oziroma obratu oproščenega uporabnika ali, dokler niso odpremljeni, toda največ do 180. dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za vpis v register.

(1) Trošarinski izdelki se lahko prevažajo pod režimom odloga plačila trošarine:
1. iz trošarinskega skladišča v drugo trošarinsko skladišče, iz obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče ter pri uvozu v trošarinsko skladišče;
2. iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika ter pri uvozu v obrat oproščenega uporabnika;
3. iz trošarinskega skladišča v izvoz;
4. če je za njih takoj po vnosu v Slovenijo dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja (razen v prosto carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza ali, če so vnešeni v prosto carinsko cono.
(2) Za prevoz trošarinskih izdelkov, ki so uvoženi za namene oproščenega uporabnika, mora uvoznik carinskemu organu predložiti izjavo oproščenega uporabnika, da še ni izkoristil količinske omejitve iz dovoljenja.
(3) Prevoz trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine je dovoljen samo, če ga spremlja trošarinski dokument, razen če je s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom drugače določeno.
(4) Prejšnji odstavek se nanaša na prevoz vseh trošarinskih izdelkov, tudi, če je za njih predpisana trošarina po stopnji 0.

(1) Trošarinski dokument je listina, ki spremlja prevoz trošarinskih izdelkov, s katero se dokazuje gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine, odprema iz oziroma prejem trošarinskih izdelkov v trošarinsko skladišče, odprema in prejem trošarinskih izdelkov oproščenemu uporabniku in izvoz trošarinskih izdelkov ter vrsta in količina trošarinskih izdelkov pod tem režimom.
(2) Trošarinski dokument mora izdati vsaka oseba, ki prevaža trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine.
(3) Trošarinski dokument mora biti izstavljen v 4 izvodih, če ni s tem zakonom drugače določeno, in sicer:
1. en izvod obdrži pošiljatelj;
2. en izvod spremlja blago in je za prejemnika;
3. en izvod spremlja blago in ga prejemnik podpisanega vrne pošiljatelju oziroma carinskemu organu;
4. en izvod je namenjen nadzornemu organu namembnega območja.

(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja in oproščeni uporabnik, ki prejmeta trošarinske izdelke, morata potrditi prejem pošiljke imetniku trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenemu uporabniku, ki sta pošiljko odpremila, carinskemu organu pa prejem pošiljke, ki jima jo je odpremil uvoznik.
(2) Prejemnik pošiljke iz prejšnjega odstavka potrdi prejem pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta in označi, da je vsebina pošiljke preverjena ter ga mora najkasneje v 15 dneh po prejemu pošiljke vrniti pošiljatelju.
(3) Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz carinskega območja Slovenije.

(1) Obliko in vsebino trošarinskega dokumenta predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Minister, pristojen za finance, lahko predpiše poenostavitev postopka odpošiljanja trošarinskih izdelkov med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja ali, kadar gre za večkratno odpošiljanje istemu prejemniku.
(3) Če tehnične možnosti to dopuščajo, lahko carinski organ dovoli uporabo tehničnih pripomočkov za elektronsko izmenjavo podatkov.

Režim odloga plačila trošarine preneha:
1. ko je imetniku trošarinskega dovoljenja, oproščenemu uporabniku oziroma uvozniku odpuščeno plačilo trošarine;
2. ko trošarina zapade v plačilo.

(1) Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine odpusti:
1. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v trošarinskem skladišču drugega imetnika trošarinskega dovoljenja in je ta potrdil prejem pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;
2. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v obratu oproščenega uporabnika in je ta potrdil prejem pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;
3. ko so trošarinski izdelki izvoženi in je carinski organ na trošarinskem dokumentu potrdil, da so dejansko iznešeni iz carinskega območja Slovenije v skladu s carinskimi predpisi.
(2) Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine od trošarinskih izdelkov, ki so bili skladiščeni v njegovem trošarinskem skladišču odpusti, če:
1. so bili uporabljeni kot osnovni material za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
2. so bili uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene;
3. so bili uporabljeni za namene carinske kontrole;
4. so bili predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v trošarinskem skladišču opravljajo pooblaščene osebe;
5. so bili uničeni pod nadzorom carinskega organa;
6. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) ali, da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov;
7. je bil alkohol popolnoma denaturiran v skladu s 44. členom tega zakona;
8. so bili tobačni izdelki denaturirani in uporabljeni za industrijske oziroma hortikulturne namene.
(3) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti:
1. ko so trošarinski izdelki odposlani in skladiščeni v trošarinskem skladišču in, če je imetnik trošarinskega dovoljenja potrdil prejem pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;
2. če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. ali 55. člena tega zakona in so določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena tega zakona.
(4) Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti, če:
1. so bili trošarinski izdelki uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču;
2. so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene carinske kontrole;
3. so bili trošarinski izdelki predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču opravljajo pooblaščene osebe;
4. so bili trošarinski izdelki uničeni pod nadzorom carinskega organa;
5. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) in primanjkljaj, ki je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov, za katerega proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni.
(5) Imetniku trošarinskega dovoljenja se odpusti plačilo trošarine po 2. do 6. točki drugega odstavka tega člena, oproščenemu uporabniku pa po 1. do 5. točki prejšnjega odstavka pod pogojem, da imetnik pridobi dovoljenje carinskega organa.
(6) Uvozniku se plačilo trošarine odpusti:
1. v primeru iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, če v roku 15 dni prejme potrditev imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika, da je prevzel pošiljko;
2. če dokaže, da so trošarinski izdelki, ki so bili uvoženi v okviru carinskega odložnega postopka, dejansko iznešeni iz Slovenije.
(7) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču in to na trošarinskem dokumentu potrdi imetnik trošarinskega dovoljenja tega drugega trošarinskega skladišča.
(8) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če:
1. so bili trošarinski izdelki sproščeni v porabo, in je bila trošarina plačana s strani kupca; če so bili trošarinski izdelki v postopku stečaja in likvidacije prodani imetniku trošarinskega dovoljenja ali oproščenemu uporabniku, in je skladiščenje potrjeno v trošarinskem dokumentu;
2. so bili trošarinski izdelki odpremljeni iz trošarinskega skladišča ali obrata oproščenega uporabnika upniku (na podlagi razdelitve premoženja) in je bila hkrati plačana trošarina ali, če je upnik – imetnik trošarinskega dovoljenja, potrdil prejem pošiljke na trošarinskem dokumentu.
(9) Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so bili trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, in je to potrjeno v drugem trošarinskem dokumentu ali če je bilo premoženje pridobljeno v obdobju 180 dni od dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za vpis v register in so bili trošarinski izdelki odpremljeni za ta namen, trošarina pa plačana v istem času.

(1) Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se šteje:
– vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz obrata oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski izdelki odpremljeni: drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, carinskemu skladišču (razen prosto carinski prodajalni), prosto carinski coni, v carinskem tranzitnem postopku oziroma v izvoz ter
– vsaka odprema iz proizvodnega obrata trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja.
(2) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali iz obrata oproščenega uporabnika, za katero ni v roku 15 dni od dneva odpreme potrjeno, da je pošiljka prispela na namembni kraj, nastane obveznost za obračun trošarine 16. dan po dnevu odpreme.
(3) Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki sproščeni v porabo.
(4) Od trošarinskih izdelkov, ki so bili v trošarinskem skladišču porabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih izdelkov oziroma, ki so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, razen od primanjkljaja iz 6. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je bil ugotovljen primanjkljaj.
(5) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela kopije trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.
(6) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi šestega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela kopije trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.
(7) Trošarinski zavezanec mora plačati trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.

(1) Pri uvozu trošarinskih izdelkov nastane obveznost za plačilo trošarine kot da bi bila trošarina uvozna dajatev, razen v primerih, ko je plačilo trošarine odloženo v skladu s tem zakonom.
(2) Trošarinski zavezanec mora plačati trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.

Obveznost za plačilo trošarine nastane tudi takrat, ko:
1. carinski organ proda odvzete trošarinske izdelke, razen če jih proda imetniku trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenemu uporabniku;
2. so v postopku združitve trošarinski izdelki sproščeni v porabo razen, če je kupec imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma oproščeni uporabnik;
3. se konča postopek združitve, če so trošarinski izdelki odpremljeni upniku, razen če je upnik imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma oproščeni uporabnik;
4. so v postopku likvidacije oziroma stečaja sproščeni v porabo oziroma ko so odpremljeni upniku, razen če je upnik imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma oproščeni uporabnik;
5. je ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, razen za primanjkljaj, za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja carinskemu organu dokaže, da je nastal zaradi višje sile ali da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja ali prevoza trošarinskih izdelkov;
6. se spremeni višina trošarine za trošarinske izdelke, ki so na zalogi izven trošarinskih skladišč.

Obveznost za plačilo trošarine nastane tudi takrat, ko so trošarinski izdelki:
1. nezakonito proizvedeni, pridobljeni, v posesti, prevažani, uporabljeni ali porabljeni oziroma sproščeni v porabo;
2. nezakonito uvoženi in zanje ni bil odobren odlog plačila trošarine,
razen v primeru, da fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti v zvezi s trošarinskimi izdelki dokaže, da je trošarinske izdelke pridobila v dobri veri.

(1) Oseba, ki mora plačati trošarino, je proizvajalec trošarinskih izdelkov in uvoznik trošarinskih izdelkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Proizvajalec trošarinskih izdelkov po prvem odstavku tega člena je tudi fizična oseba, ki ima v lasti oziroma uporabi opremo in surovine za proizvodnjo vina in žganja, in katere letna proizvodnja presega količine, dovoljene za lastno rabo.
(3) Poleg oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena, je plačnik trošarine tudi:
1. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov, ki uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine;
2. kupec, prejemnik trošarinskih izdelkov iz 1. točke 15. člena tega zakona;
3. kupec iz 2. točke 15. člena tega zakona;
4. upnik iz 3. točke 15. člena tega zakona;
5. upnik iz 4. točke 15. člena tega zakona;
6. oseba, ki nezakonito proizvede, uvozi, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona; v skladu s to točko je plačnik trošarine tudi oseba, ki sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu trošarinskih izdelkov oziroma oseba, ki hrani nezakonito proizvedene oziroma uvožene trošarinske izdelke;
7. oseba, ki ima na zalogi trošarinske izdelke, za katere se spremeni višina trošarine v skladu s 6. točko 15. člena tega zakona.

(1) Proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, za katerega delovanje je carinski organ izdal dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: trošarinsko dovoljenje), če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Trošarinsko skladišče se ustanovi in deluje le na podlagi trošarinskega dovoljenja.
(3) Podrobnejše pogoje za ustanovitev in delovanje trošarinskega skladišča, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov in minimalni obseg poslovanja ter prometa v bodočem trošarinskem skladišču, predpiše minister, pristojen za finance.

Za trošarinsko dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki v skladu s predpisanimi pogoji in ima sedež v Sloveniji;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;
5. predloži zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom;
6. izpolnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov.

(1) Trošarinsko dovoljenje izda carinski organ na podlagi pisne vloge.
(2) Iz pisne vloge iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni predvsem naslednji podatki: opis dejavnosti in vrsta trošarinskega izdelka, za katero se zahteva trošarinsko dovoljenje; predvidene količine letne proizvodnje, količine proizvedenih ter količine skladiščenih izdelkov na zalogi; ime in identifikacija osebe, ki je zaprosila za izdajo trošarinskega dovoljenja; dokumentacija, iz katere mora biti razviden popolen opis dela računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora pristojnih organov; narava in opis posameznih proizvodnih postopkov, vključno s podatki o napravah, ki omogočajo merjenje proizvedenih, predelanih, skladiščenih in odpremljenih količin trošarinskih izdelkov; lokacija in opis prostorov; način odpremljanja trošarinskih izdelkov; izjava, da izpolnjuje pogoje iz 6. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(3) Za merilne naprave po prejšnjem odstavku, mora oseba, ki prosi za trošarinsko dovoljenje, pridobiti odobritev tipa oziroma overitev pri ministrstvu, pristojnem za meroslovje.

(1) Trošarinsko dovoljenje se lahko izda, če so izpolnjeni prostorski, tehnični in ekonomski pogoji, določeni na podlagi tega zakona.
(2) Trošarinsko dovoljenje se izda na ime vložnika zahtevka iz 19. člena tega zakona.
(3) Trošarinsko dovoljenje se ne sme prenašati na druge osebe.
(4) Trošarinsko dovoljenje se lahko nanaša na eno ali več trošarinskih skladišč.
(5) V trošarinskem dovoljenju mora biti navedeno: lokacija trošarinskega skladišča oziroma skladišč; pogoji za delovanje trošarinskega skladišča oziroma skladišč; vrste trošarinskih izdelkov, ki se lahko v trošarinskem skladišču proizvajajo, skladiščijo in odpremljajo; druge obveznosti imetnika trošarinskega dovoljenja do carinskega organa; način zavarovanja plačila trošarine; kateri carinski organ je pristojen za nadzor ter obdobje, za katerega je izdano trošarinsko dovoljenje.
(6) Preden carinski organ izda trošarinsko dovoljenje, mora na kraju samem ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo trošarinskega dovoljenja.
(7) Carinski organ odloči o vlogi za izdajo trošarinskega dovoljenja v 60 dneh po prejemu popolne vloge.

(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora:
1. zagotoviti ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču; nadzirati vse postopke, vključno z odpremljanjem in prejemanjem trošarinskih izdelkov; ugotavljati izgube oziroma primanjkljaje; raziskati kakršnokoli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča;
2. zagotoviti vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
3. voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini in evidenco gibanja trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče ter nadzornemu carinskemu organu predložiti mesečni obračun trošarine ter mesečni popis zalog;
4. obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo trošarinskega dovoljenja;
5. v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in delovanja novih trošarinskih skladišč, zaprositi carinski organ za spremembo trošarinskega dovoljenja.
(2) Če carinski organ ugotovi, da imetnik trošarinskega dovoljenja ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.
(3) Podrobnejše določbe o vsebini in načinu vodenja evidenc iz 3. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Imetnik trošarinskega dovoljenja mora za zavarovanje izpolnitve obveznosti za plačilo trošarine predložiti carinskemu organu instrument za zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom.
(2) Instrument za zavarovanje plačila trošarine se obvezno predloži za izdelke, ki se odpremljajo, za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, pa na zahtevo carinskega organa.
(3) Višino zneska instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča, določi carinski organ tako, da višina zneska ustreza trošarinskemu dolgu za te izdelke.
(4) Če carinski organ zahteva predložitev instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, je višina zneska instrumenta za zavarovanje lahko nižja od zneska trošarinskega dolga v davčnem obdobju. Višino zneska instrumenta carinski organ določi ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
– ugled, zanesljivost in finančna stabilnost imetnika trošarinskega dovoljenja;
– obseg poslovanja imetnika trošarinskega dovoljenja;
– predvidene oblike evidenc in kontrole v trošarinskem skladišču;
– dosedanje poslovanje imetnika trošarinskega dovoljenja.
(5) Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več trošarinskih skladišč, zavarovanje pa se nanaša na vsa trošarinska skladišča, se višina zavarovanja določi na podlagi povprečnega dolga v davčnem obdobju.
(6) Imetniku trošarinskega dovoljenja ne pripadajo obresti od gotovinskega pologa, ki je položen v zavarovanje.
(7) Kadar carinski organ v zvezi z odobritvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe trošarinskih izdelkov zahteva zavarovanje plačila carinskega dolga v skladu s carinskimi predpisi, se predloženi instrument zavarovanja lahko uporablja tudi za zavarovanje plačila trošarine, če je višina zavarovanja ustrezna.
(8) Zavarovanje plačila trošarine ni potrebno za trošarinske izdelke, za katere stopnja trošarine znaša 0.
(9) V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.
(10) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Trošarinsko dovoljenje preneha veljati:
1. če imetnik trošarinskega dovoljenja – fizična oseba – umre;
2. s prenehanjem pravne osebe;
3. z vrnitvijo trošarinskega dovoljenja;
4. če carinski organ odvzame trošarinsko dovoljenje.
(2) Carinski organ odvzame trošarinsko dovoljenje, če: imetnik trošarinskega dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni v trošarinskem dovoljenju, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad stanjem zalog in če ne opravlja popisov v rokih, določenih v trošarinskem dovoljenju; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo trošarinsko dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij; če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; ko se začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(3) Pritožba zoper odvzem trošarinskega dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem trošarinskega dovoljenja, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(4) Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti trošarinskega dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.

Trošarinski izdelki se lahko odpremijo iz trošarinskega skladišča:
1. pod režimom odloga plačila trošarine, če pošiljko spremlja trošarinski dokument;
2. v porabo pa z računom oziroma z drugim dokumentom, ki služi kot račun.

(1) Oproščeni uporabnik sme nabavljati trošarinske izdelke brez plačila trošarine le, če za to pridobi dovoljenje carinskega organa.
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. v skladu s predpisanimi pogoji neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, pri kateri uporablja trošarinske izdelke za namene iz 44. ali 55. člena tega zakona;
2. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;
5. pred izdajo dovoljenja predloži instrument zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom;
6. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(3) Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da je proizvodni prostor, skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje trošarinskih izdelkov organiziran in opremljen tako, da omogoča varno skladiščenje in uporabo pridobljenih trošarinskih izdelkov ter pravilno merjenje zalog teh izdelkov;
2. da knjigovodsko spremljanje izdelkov zagotavlja natančen vpogled v porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so bili trošarinski izdelki uporabljeni;
3. da so dani materialni pogoji za izvajanje nadzora.
(4) Podrobnejše predpise o pogojih iz prejšnjega odstavka, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov, predpiše minister, pristojen za finance.
(5) V primeru prenehanja dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.
(6) Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.
(7) Preden carinski organ izda dovoljenje, mora ugotoviti, ali nameni uporabe trošarinskih izdelkov dejansko ustrezajo navedbam v vlogi za izdajo dovoljenja, kot tudi normative porabe trošarinskih izdelkov v proizvodnji drugih izdelkov. Carinski organ mora na kraju samem ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja.
(8) Če carinski organ ugotovi, da oproščeni uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega člena, določi rok za odpravo nepravilnosti.

(1) Dovoljenje za oproščenega uporabnika izda carinski organ na podlagi pisne vloge. Carinski organ v roku 30 dni od prejema popolne vloge obvesti osebo, ki je zaprosila za izdajo dovoljenja, da predloži instrument zavarovanja plačila trošarine, ali pa vlogo zavrne. Carinski organ izda dovoljenje v roku 15 dni po prejemu instrumenta za zavarovanje plačila.
(2) V vlogi za izdajo dovoljenja se podrobneje navede: namen in način uporabe trošarinskih izdelkov; normativ porabe za vsak izdelek, pri katerega proizvodnji se porablja; količino trošarinskih izdelkov, na katero se nanaša dovoljenje, toda največ količino za enoletno proizvodnjo oziroma pričakovano količino proizvodnje za isto obdobje.
(3) Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo.
(4) V dovoljenju carinski organ navede količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene v določenem obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev; kraj, kjer bodo trošarinski izdelki uporabljeni in namen uporabe. Količine se določi glede na proizvodne kapacitete in glede na obdobje, na katero se nanaša dovoljenje.
(5) Sprememba količin iz prejšnjega odstavka v obdobju, na katerega se nanaša dovoljenje in odobritev količine za naslednje obdobje, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka.

(1) Dovoljenje preneha veljati:
1. če oproščeni uporabnik ne zaprosi za odobritev količine trošarinskih izdelkov za naslednje obdobje do konca tekočega obdobja;
2. če oproščeni uporabnik – fizična oseba – umre;
3. s prenehanjem pravne osebe;
4. z vrnitvijo dovoljenja;
5. če carinski organ odvzame dovoljenje.
(2) Carinski organ odvzame dovoljenje, če oproščeni uporabnik ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni z dovoljenjem, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad stanjem zalog; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij; če ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; ko se začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(3) Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Oproščeni uporabnik mora voditi evidenco o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti.
(2) Podrobnejše določbe o vsebini evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Pravico do vračila plačane trošarine ima:
1. imetnik trošarinskega dovoljenja, ki je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih je porabil v trošarinskem skladišču za proizvodnjo trošarinskih izdelkov;
2. uvoznik, ki vrača uvožene izdelke, od katerih je plačal trošarino, v tujino v nespremenjenem stanju;
3. izvoznik, ki izvozi trošarinske izdelke, ki jih je nabavil s plačilom trošarine;
4. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino ali je bila trošarina zanje plačana ob uvozu, uporabljeni pa so bili za namene iz prvega odstavka 44. in prvega odstavka 55. člena tega zakona.
(2) Trošarina iz tega člena se vrne pod pogoji in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.
(3) Trošarina iz tega člena se vrne v roku, določenem za vračilo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(1) Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov:
1. za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji;
2. za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
3. za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani;
4. za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo.
(2) Oprostitev po tem členu se uveljavlja na podlagi potrdil ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3) Če je v skladu z mednarodno pogodbo mogoče oprostitev uveljavljati le ob pogoju vzajemnosti, le-to potrdi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Trošarinski izdelki, ki so oproščeni plačila trošarine po tem členu, se ne smejo odtujiti razen, če je plačana trošarina.
(5) Način priznavanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.

Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov:
1. ki so v prodaji na ladjah in letalih na linijah mednarodnega prometa;
2. ki jih potnik prinese s seboj v svoji osebni prtljagi iz tujine, če niso komercialne narave;
3. mineralnih olj in plina, ki so v standardnih rezervoarjih motornih vozil, plovil ali letal, ki prihajajo iz tujine in niso namenjeni za nadaljnjo prodajo in so oproščeni plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi.

(1) Trošarinski zavezanci obračunavajo trošarino za trošarinske izdelke sami.
(2) Trošarinski zavezanec mora obračunavati trošarino v davčnem obdobju. Davčno obdobje je koledarski mesec.

(1) Trošarinski zavezanec mora izkazati obračunano trošarino v mesečnem obračunu trošarine.
(2) Mesečni obračun trošarine mora trošarinski zavezanec predložiti carinskemu organu do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
(3) Trošarinski zavezanec mora predložiti obračun trošarine ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati trošarino ali ne.
(4) Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več kot eno trošarinsko skladišče, lahko predloži skupni obračun trošarine za vsa trošarinska skladišča.
(5) Če oproščeni uporabnik skladišči trošarinske izdelke v večih obratih, lahko predloži skupni obračun trošarine.
(6) V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja oziroma dovoljenja oproščenega uporabnika, se predloži obračun trošarine v 30 dneh po dnevu prenehanja, razen v primeru stečaja, likvidacije ali združitve.
(7) V primerih stečaja, likvidacije ali združitve se predloži obračun trošarine v 30 dneh po končanih postopkih.

(1) Obračunana trošarina za davčno obdobje zapade v plačilo zadnjega dne v davčnem obdobju, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(2) Trošarina iz 3. točke 15. člena tega zakona zapade v plačilo 60. dan po izstavitvi trošarinskega dokumenta, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(3) Trošarina iz šestega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(4) Trošarina iz sedmega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan dokončanja postopka stečaja, likvidacije ali združitve plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(5) Vračilo plačane trošarine lahko imetnik trošarinskega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona, uveljavi z odbitkom od trošarinske obveznosti, izkazane v mesečnem obračunu ali z zahtevkom za vračilo.
(6) Podrobnejše predpise o vračilu plačane trošarine iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.

Pri uvozu trošarinskih izdelkov, ki se sprostijo v porabo, se trošarina obračuna in plača, kot da bi bila uvozna dajatev, razen, če je plačilo trošarine odloženo v skladu s tem zakonom.

(1) Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola (v nadaljnjem besedilu: alkohol in alkoholne pijače).
(2) Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev blaga v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife, veljavne na dan pričetka uporabe tega zakona (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka) in v odvisnosti od vsebnosti alkohola.
(3) Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20°C. Vsebnost alkohola se označi z oznako “vol.%.“

Piva so:
1. vsak izdelek iz tarifne oznake 2203 z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol.%;
2. vsak izdelek, ki je mešanica piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča v tarifno oznako 2206, z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol.%.

(1) Mirna vina so vsi izdelki iz tarifne oznake 2204 in 2205, razen penečih vin, in sicer:
1. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 15 vol.%, ne presega pa 18 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo in da niso oplemenitena.
(2) Peneča vina so vsi izdelki iz tarifnih oznak 2204 10, 2204 21 100, 2204 29 100 in 2205, in sicer:
1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami ali, ki imajo povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 ali več barov;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.

(1) Med druge fermentirane pijače se uvrščajo vsi drugi izdelki iz tarifnih oznak 2204 in 2205, ki se ne uvrščajo med vina po prejšnjem členu in izdelki iz tarifne oznake 2206, ki se ne uvrščajo med piva iz 38. člena in izdelki, ki se ne uvrščajo med druge peneče fermentirane pijače po tem členu, in sicer:
1. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 10 vol.%;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 10 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
(2) Med druge peneče fermentirane pijače se uvrščajo izdelki iz tarifnih oznak 2206 00310, 2204 10, 2204 21 100, 2204 29 100 in 2205, ki se ne uvrščajo med vina in peneča vina, in sicer:
1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami ali, ki imajo povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 ali več barov;
2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 13 vol.%;
3. z vsebnostjo alkohola, ki presega 13 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.

Vmesne pijače so vsi izdelki z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 22 vol.% iz tarifnih oznak: 2204, 2205 in 2206, ki niso zajeti v 38., 39. in 40. členu tega zakona.

Med etilni alkohol se uvrščajo:
1. vsi izdelki iz tarifnih oznak 2207 ali 2208 z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne glede na to, če so sestavni del izdelka, ki se uvršča v drugo poglavje kombinirane nomenklature;
2. izdelki iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 vol.%;
3. druge alkoholne pijače, ki niso zajete v prejšnjih členih.

(1) Trošarinska osnova za vina, vmesne in fermentirane pijače je količina trošarinskih izdelkov, merjena v hektolitrih; za pivo in etilni alkohol pa prostorninska vsebnost alkohola na en hektoliter.
(2) Trošarina se plačuje v višini:
1. 1.000 tolarjev za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva;
2. 0 tolarjev za en hektoliter mirnega vina;
3. 0 tolarjev za en hektoliter penečega vina;
4. 7.500 tolarjev za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;
5. 11.000 tolarjev za en hektoliter vmesnih pijač;
6. 100.000 tolarjev za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola.
(3) V prostocarinskih prodajalnah se trošarina plačuje v višini 90% trošarine, določene v prejšnjem odstavku.

(1) Uporaba etilnega alkohola iz tarifne oznake 2207 je oproščena trošarine, če se uporablja kot surovina v:
– proizvodnji zdravil;
– proizvodnji kisa iz tarifne oznake 2209;
– proizvodnji živil, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladnih izdelkih iz tarifne oznake 1806 ne presega 8,5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov oziroma, pri drugih živilskih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov;
– kemični proizvodnji in proizvodnji kozmetike.
(2) Etilni alkohol se lahko odpremi iz trošarinskega skladišča za oproščeno uporabo v kemični proizvodnji in proizvodnji kozmetike samo, če je denaturiran.
(3) Postopek popolne denaturacije alkoholnih izdelkov se lahko izvrši le v obratu proizvodnje etilnega alkohola z uporabo predpisanega denaturanta in postopka denaturiranja.
(4) Uporaba alkohola v zdravstvene namene je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo zdravstveni domovi, bolnišnice in lekarne, ki pridobijo dovoljenje carinskega organa v skladu s 26. členom tega zakona. Ne glede na določbo 5. točke drugega odstavka 26. člena tega zakona, zdravstveni domovi, bolnišnice in lekarne ne predložijo instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem zakonu.
(5) Denaturant iz tretjega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Proizvajalec alkoholnih pijač iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja, obračunava in plačuje trošarino po določbah tega člena.
(2) Proizvajalec iz prejšnjega odstavka plačuje trošarino za proizvedene količine alkoholnih pijač v koledarskem letu, zmanjšane za količine, dovoljene za lastno rabo.
(3) Trošarina za proizvedene količine vina se plačuje po stopnji, ki velja na dan 30. novembra oziroma za vina posebnih trgatev na dan 31. marca, trošarina za proizvedene količine žganja pa po stopnjah, ki veljajo na dan 31. marca tekočega leta.
(4) Proizvajalec predloži obračun trošarine za vino do 31. decembra tekočega leta, obračun trošarine za vina posebnih trgatev in žganje pa do 30. aprila tekočega leta.
(5) Obračunana trošarina zapade v plačilo 30. dan po predložitvi obračuna.
(6) Zgornjo mejo količine za lastno rabo iz drugega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.
(7) Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

Proizvajalci, prodajalci in uvozniki opreme za proizvodnjo etilnega alkohola vodijo evidenco kupcev in jo predložijo carinskemu organu na njegovo zahtevo. Vodenje evidenc ni potrebno za steklene destilirne aparate, ki se uporabljajo za znanstvene in izobraževalne namene in za gospodinjske sokovnike.

Trošarina se plačuje od cigaret, cigar in cigarilosov, in tobaka za kajenje.

(1) Cigarete so:
1. zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, in se ne uvrščajo med cigare in cigarilose po tem zakonu;
2. zvitki tobaka, ki se na preprost, neindustrijski način vstavijo v tulce iz cigaretnega papirja oziroma zavijejo v papir za zvijanje cigaret.
(2) Cigarete so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
(3) Kot ena cigareta se šteje zvitek tobaka, katerega dolžina brez filtra oziroma ustnika je do 9 cm.
(4) Za zvitek tobaka, katerega dolžina brez filtra oziroma ustnika presega 9 cm, se število cigaret, za katere je potrebno plačati specifično trošarino določi tako, da se dolžina zvitka tobaka deli s številom 9 in dobljeni izid zaokroži navzgor na celo število.

(1) Cigare in cigarilosi so zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, ob pogoju, da so:
1. v celoti narejeni iz naravnega tobaka ali
2. z zunanjim ovojem iz naravnega tobaka ali
3. z zunanjim ovojem tobačne barve, ki je glede na vzdolžno os cigare spiralno ovit pod ostrim kotom najmanj 30° in s prevezo iz rekonstituiranega tobaka, pri čemer je glede na težo tobačnih delcev v zvitku tobaka najmanj 60% tobačnih delcev širših in daljših od 1,75 mm ali
4. z zunanjim ovojem tobačne barve iz rekonstituiranega tobaka, katerih teža brez filtra oziroma ustnika ni manjša od 2,3 grama, pri čemer je glede na težo tobačnih delcev v zvitku tobaka najmanj 60% tobačnih delcev širših in daljših od 1,75 mm, obseg cigare pa mora biti najmanj 1/3 dolžine cigare in ne manjši od 34 mm.
(2) Cigare in cigarilosi so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene, ob pogoju, da imajo:
1. zunanji ovoj iz naravnega oziroma rekonstituiranega tobaka;
2. zunanji ovoj in prevezo iz rekonstituiranega tobaka.

(1) Tobak za kajenje je:
1. tobak, ki je rezan ali kako drugače razkosan, zvit ali stisnjen v kose in ga je moč kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave;
2. tobakovi odpadki, ki se lahko kadijo in se ne uvrščajo med cigarete oziroma med cigare in cigarilose po tem zakonu.
(2) Tobak za kajenje so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
(3) Tobak za kajenje, v katerem je glede na težo tobaka več kot 25% tobačnih delcev krajših ali ožjih od 1,4 mm, se šteje za drobno rezani tobak za zvijanje cigaret.

(1) Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1000 kosov in drobnoprodajna cena oziroma kilogram izdelka.
(2) Trošarina od cigaret se plačuje kot specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1000 kosov in kot proporcionalna trošarina, ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.
(3) S 1. julijem 1999 se trošarina od cigaret določi v višini 45% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, in sicer tako, da se specifična trošarina določi v višini 20% od skupne davčne obremenitve najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, ki vključuje trošarino in davek na dodano vrednost od teh cigaret.
(4) S 1. julijem 2002 se trošarina določi v višini 50% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji.
(5) S 1. julijem 2005 se trošarina določi v višini 57% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji.
(6) Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena določi vlada.
(7) Trošarina se plačuje v višini:
1. za cigare in cigarilose: 0 tolarjev za 1.000 kosov in 25% od drobnoprodajne cene;
2. za drobno rezan tobak: 0 tolarjev za en kilogram in 25% od drobnoprodajne cene;
3. za ostali tobak za kajenje: 0 tolarjev za en kilogram in 25% od drobnoprodajne cene.
(8) V prostocarinskih prodajalnah se trošarina plačuje v višini 60% trošarine, določene v prejšnjih odstavkih.
(9) Drobnoprodajna cena iz prvega odstavka tega člena je cena, ki jo določi proizvajalec oziroma uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in davek na dodano vrednost.
(10) Proizvajalec oziroma uvoznik tobačnih izdelkov je dolžan prijaviti drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu, in sicer v roku 15 dni pred dajanjem tobačnih izdelkov v promet po tako določenih cenah.
(11) Prodaja tobačnih izdelkov po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih, ni dovoljena.

(1) Sprostitev tobačnih izdelkov v porabo in sprostitev uvoženih tobačnih izdelkov v prost promet, razen če uvoznik prevaža tobačne izdelke v trošarinsko skladišče ali v prosto carinsko prodajalno, je dovoljena le, če so tobačni izdelki označeni s tobačno znamko.
(2) Tobačno znamko lahko pridobi imetnik trošarinskega dovoljenja – proizvajalec tobačnih izdelkov, pri uvozu pa uvoznik tobačnih izdelkov.
(3) Tobačna znamka mora biti nalepljena na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem tako, da je vidna in je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža, razen pri originalni embalaži za cigare in cigarilose, ki ne vsebuje celofanskega ali drugega papirja, kjer je tobačna znamka lahko nalepljena neposredno na embalažo.
(4) Natančnejše predpise v zvezi z izračunavanjem trošarine, naročanjem, prodajo, distribucijo, plačilom, vračanjem ter uničevanjem tobačnih znamk predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Trošarina se plačuje od mineralnih olj in plina, določenih s tem zakonom.
(2) Vrsta mineralnega olja in plina se določi glede na uvrstitev blaga v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife, veljavne na dan pričetka uporabe tega zakona ali glede na značilnosti posameznega izdelka.
(3) Po tem zakonu se za mineralna olja in plin štejejo:
– izdelki iz tarifne oznake 2706;
– izdelki iz tarifnih oznak 2707 10, 2707 20, 2707 30, 2707 50, 2707 91 000, 2707 99 110 in 2707 99 190;
– izdelki iz tarifne oznake 2709;
– izdelki iz tarifne oznake 2710;
– izdelki iz tarifne oznake 2711;
– izdelki iz tarifnih oznak 2712 10, 2712 20, 2712 90 310, 2712 90 330, 2712 90 390, 2712 90 910 in 2712 90 990;
– izdelki iz tarifne oznake 2715;
– izdelki iz tarifne oznake 2901;
– izdelki iz tarifnih oznak 2902 11, 2902 19 990, 2902 20, 2902 30, 2902 41 000, 2902 42 000, 2902 43 000 in 2902 44;
– izdelki iz tarifnih oznak 3403 11 000 in 3403 19;
– izdelki iz tarifne oznake 3811;
– izdelki iz tarifne oznake 3817.
(4) Za mineralna olja in plin po tem zakonu se štejejo tudi:
1. vsak izdelek, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe pogonsko gorivo;
2. aditivi oziroma ekstenderji, ki so dodani pogonskim gorivom;
3. vsak drug ogljikovodik, ki je proizveden iz surove nafte in je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe gorivo za ogrevanje, razen črnega premoga, lignita, šote ali biomase.

(1) Trošarinska osnova je količina mineralnih olj oziroma plina v kilogramih, kubičnih metrih ali litrih, kot je določeno pri posamezni trošarini po tem členu.
(2) Če je količinska enota za trošarino določena v litrih, se liter meri pri temperaturi +15°C.
(3) Trošarina se plačuje v višini:

tolarjev
1. od motornega bencina iz tarifnih oznak
2710 00 260, 2710 00 270, 2710 00 290,
2710 00 320, 2710 00 340 in 2710 00 360
(za 1.000 litrov), in sicer:
1.1. osvinčeni bencin z vsebnostjo
svinca nad 0,013 g/l in letalski
bencin                                                     95.000
1.2. neosvinčeni bencin z vsebnostjo
svinca do 0,013 g/l                                        80.000
2. od plinskega olja iz tarifnih oznak od
2710 00 66 do 2710 00 68 (za 1.000 litrov),
in sicer:
2.1. za pogonski namen                                     70.000
2.2. za gorivo za ogrevanje                                 5.000
3. od utekočinjenega naftnega plina iz
tarifnih oznak od 2711 12 110 do 2711
13 970 (za 1.000 kilogramov), in sicer:
3.1. za pogonski namen                                     38.000
3.2. za gorivo za ogrevanje                                     0
4. od metana iz tarifne oznake 2711 29 000
(za 1.000 kilogramov)                                           0
5. od naravnega plina iz tarifne oznake
2711 11 000 in 2711 21 000
(za en kubični meter)                                           0
6. od kerozina iz tarifnih oznak 2710 00 510
in 2710 00 550 (za 1.000 litrov), in sicer:
6.1. za pogonski namen                                     70.000
6.2. za gorivo za ogrevanje                                 5.000
7. od kurilnega olja iz tarifnih oznak
2710 00 740, 2710 00 760, 2710 00 770,
2710 00 780 in 2710 00 981
(za 1.000 kilogramov)                                       5.000

(4) Od drugih mineralnih olj in plina iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona, se trošarina plačuje glede na namen porabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.
(5) Trošarina za aditive in ekstenderje, ki so dodani mineralnim oljem, je enaka trošarini za mineralno olje, ki so mu dodani.
(6) Od izdelkov iz prve in tretje točke četrtega odstavka 53. člena tega zakona se trošarina plačuje glede na namen porabe po stopnji, ki je predpisana za ekvivalentno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.
(7) Za mineralna olja, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.
(8) Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec mineralnih olj iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.
(9) Za mineralna olja, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.
(10) Količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane trošarine, način vračila trošarine, organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec mineralnih olj iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

(1) Trošarina se ne plačuje od mineralnih olj in plina:
1. ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu, razen v primeru uporabe letala oziroma plovila za zasebne namene, ter za pogon ribiških ladij;
2. ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije in v obratih za skupno proizvodnjo električne in toplotne energije;
3. ki jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo drugih mineralnih olj in plina, razen če so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo za transportna sredstva;
4. ki so injicirani v plavže za namene kemične redukcije kot dodatek koksu, ki je osnovno gorivo.
(2) Za uporabo letala oziroma plovila za zasebne namene iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje lastnikova uporaba letala oziroma plovila ali uporaba na podlagi najema oziroma drugega naslova, ki se ne more opredeliti kot pridobitna dejavnost oziroma v primerih, ko se ne uporablja za prevoz potnikov ali blaga oziroma, ko ne gre za opravljanje prevoznih storitev oziroma v primeru, ko letala oziroma plovila uporabljajo državni organi.
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše postopke za uveljavitev oprostitve iz 1. točke prvega odstavka tega člena.

(1) Plinska olja iz tarifnih oznak 2710 00 66, 2710 00 67 in 2710 00 68 ter kerozini iz tarifne oznake 2710 00 550, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, morajo biti označeni s predpisano barvo in indikatorjem. Označevanje mineralnih olj se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, ki ima dovoljenje carinskega organa za označevanje. Če mineralna olja niso označena v trošarinskem skladišču se šteje, da niso označena.
(2) Mineralno olje, uvoženo v Slovenijo se šteje za označeno, če uvoznik predloži potrdilo tujega davčnega oziroma carinskega organa, proizvajalca oziroma tujega označevalca, da je bilo označeno izven Slovenije in da glede na vrsto in količino vsebuje najmanj tiste snovi za označevanje, ki so predpisane na podlagi tega zakona. Če se potrdilo ne predloži ali ni dokazljivo se šteje, da mineralno olje ni označeno.
(3) Skladiščenje posameznih mineralnih olj mora biti organizirano na način, ki zagotavlja, da drugi izdelki ne vplivajo na nevtraliziranje barve oziroma indikatorja.
(4) Postopek barvanja in označevanja mineralnih olj po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.

Označena mineralna olja, ki se uporabljajo za ogrevanje, se ne smejo uporabljati za noben drug namen ter se ne smejo točiti za pogon motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev oziroma se ne smejo točiti v standardni rezervoar motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev.

(1) Trošarinski zavezanec mora za vsako sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo izdati račun oziroma drug dokument, ki izkazuje odpremo trošarinskih izdelkov.
(2) Pri trošarinskih izdelkih, ki so odpremljeni oproščenemu uporabniku, mora biti na računu oziroma drugem dokumentu navedeno, da gre za odpremo brez plačila trošarine na podlagi dovoljenja oproščenega uporabnika z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja.
(3) Trošarinski zavezanec mora izdati račun oziroma drug dokument v dveh izvodih. Prvi izvod mora dati prejemniku trošarinskih izdelkov. Drugi izvod, kot tudi druge dokumente, ki so pomembni za določitev višine trošarinske obveznosti pa zadrži in hrani v skladu s 60. členom tega zakona.

(1) Trošarinski zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za obračunavanje in plačevanje trošarine, še posebej pa o:
1. izdelanih količinah trošarinskih izdelkov;
2. količinah trošarinskih izdelkov na zalogi, v proizvodnji, v skladiščih ali v drugih poslovnih prostorih;
3. prodanih količinah izdelkov, za katere je bila plačana trošarina po predpisanih stopnjah;
4. prodanih količinah izdelkov, za katere ni bila plačana trošarina;
5. količinah trošarinskih izdelkov za lastno rabo;
6. količinah trošarinskih izdelkov, za katere je bilo plačilo trošarine odpuščeno;
7. zneskih obračunane in plačane trošarine.
(2) Trošarinski zavezanec – uvoznik je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti predvsem podatke o: uvozu trošarinskih izdelkov, zalogi trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču, odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ter o obračunu in plačilu trošarine.
(3) Za fizično osebo iz drugega odstavka 17. člena tega zakona – pridelovalca vina, se za namene nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem trošarine uporabljajo evidence o pridelavi, predelavi, lastni porabi in prometu z vinom, ki jih mora voditi v skladu s predpisi o vinu.
(4) Fizična oseba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona – proizvajalec žganja, mora o proizvodnji, lastni porabi ter prometu s temi pijačami voditi posebno evidenco, ki jo predpiše minister, pristojen za finance.

Trošarinski zavezanec je dolžan hraniti izdane in prejete račune, trošarinske dokumente, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev trošarine, obračune trošarine in vse druge knjigovodske listine, ki se kakorkoli nanašajo na proizvodnjo, skladiščenje in odpošiljanje, izvoz oziroma uvoz trošarinskih izdelkov in so pomembni za obračunavanje in plačevanje trošarine, 10 let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.

(1) Obračunavanje in plačevanje trošarine nadzoruje carinski organ v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, pri uvozu pa tudi v skladu s carinskimi predpisi, kot da bi bila trošarina uvozna dajatev.
(2) Če trošarinski zavezanec ne predloži obračuna trošarine ali ga predloži v nepopolni obliki ali če carinski organ ugotovi, da trošarinska obveznost ni pravilno obračunana, kot tudi glede pravnih sredstev in vseh vprašanj postopka, ki niso določena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
(3) Popis trošarinskih izdelkov na zalogi, označevanje trošarinskih izdelkov ter namensko uporabo trošarinskih izdelkov nadzorujejo, poleg carinskega organa, še davčni organ, organ tržne inšpekcije ter po potrebi, pooblaščena oseba prometne policije.

(1) Trošarinski zavezanec je dolžan carinskemu organu sporočiti, kdaj se njegova dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju trošarine, prične, spremeni ali preneha.
(2) Vsaka oseba, ki prvič postane trošarinski zavezanec, mora pri carinskem organu vložiti prijavo za registracijo najmanj 15 dni pred pričetkom proizvodnje, skladiščenja, prejemanja oziroma razpošiljanja trošarinskih izdelkov.
(3) Trošarinski zavezanec mora v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti tudi predpostavljeno prenehanje opravljanja dejavnosti, prekinitev oziroma ustavitev proizvodnje zaradi nepredvidenih razlogov, pa mora prijaviti nemudoma.

(1) Če trošarinski zavezanec preneha opravljati dejavnost, carinski organ odloči o prenehanju registracije po uradni dolžnosti ali na zahtevo trošarinskega zavezanca.
(2) Pred odločitvijo o prenehanju registracije mora trošarinski zavezanec plačati zapadle trošarinske obveznosti.

(1) Carinski organ vzpostavi in vodi poseben register imetnikov trošarinskih dovoljenj, ki vključuje tudi trošarinska skladišča.
(2) Register iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. identifikacijsko številko, ki jo izda carinski organ glede imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma trošarinskega skladišča;
2. ime in naslov imetnika trošarinskega dovoljenja in prostorov trošarinskega skladišča;
3. vrsto trošarinskih izdelkov, na katere se nanaša trošarinsko dovoljenje;
4. naslov pristojnega carinskega organa;
5. datum izdaje identifikacijske številke ter datum preklica identifikacijske številke.

(1) Glede vseh vprašanj postopka in pristojnosti carinskega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek; glede vseh vprašanj pri uvozu in izvozu trošarinskih izdelkov pa tudi carinski zakon.
(2) Postopek za prekrške po tem zakonu vodi na prvi stopnji carinski organ.
(3) V dvomu ali kadarkoli je mogoče izdelke iz kakršnegakoli razloga uvrstiti v dve ali več tarifnih oznak, o razvrstitvi odloči carinski organ v skladu s carinskimi predpisi in temeljnimi pravili, ki veljajo za uvrščanje blaga po carinski tarifi.

(1) V skladu z ekonomsko politiko Slovenije ali če se spremeni razmerje med tolarjem in EVROM za več kot 10% od uveljavitve oziroma zadnje spremembe višine trošarine, lahko Vlada Republike Slovenije:
– zmanjša ali poveča trošarino za mineralna olja in plin do 50% trošarin, določenih s tem zakonom ali določi trošarino za izdelke s stopnjo 0;
– poveča trošarino za alkohol in alkoholne pijače do 50% trošarin, določenih s tem zakonom;
– spreminja razmerje med specifično in proporcionalno trošarino pri cigaretah, če se pomembneje spremenijo razmere na trgu cigaret, vendar le v okvirih trošarine, določene v 51. členu tega zakona in določi minimalno trošarino, ki ne sme preseči 90% skupne davčne obremenitve najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji.
(2) Zaradi poenostavitve obračuna trošarin pri uvozu v potniškem prometu lahko minister, pristojen za finance, določi zneske trošarin za tiste količine trošarinskih izdelkov, ki se še lahko štejejo za uvoz v nekomercialne namene.
(3) Minister, pristojen za finance, objavlja spremembe navedb tarifnih oznak po tem zakonu v skladu z veljavno nomenklaturo carinske tarife.

Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona, zlasti glede uporabe stopenj; oprostitev; načinu obračunavanja in plačevanja trošarin; vodenju evidenc ter dostavljanju podatkov; evidentiranju porabe trošarinskih izdelkov za namene, za katere se ne plačuje trošarina; vsebine računov oziroma drugih dokumentov, popisu trošarinskih izdelkov; vračilu plačane trošarine, predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400.000 do 12,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 1,000.000 do 18,000.000 tolarjev, če:
1. prevoza trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine ne spremlja trošarinski dokument (tretji odstavek 7. člena);
2. ne izda trošarinskega dokumenta za trošarinske izdelke, ki se prevažajo pod režimom odloga plačila trošarine (drugi odstavek 8. člena);
3. ne izda trošarinskega dokumenta v štirih izvodih (tretji odstavek 8. člena):
4. ne potrdi prejema pošiljke in ne vrne trošarinskega dokumenta v predpisanem roku pošiljatelju (prvi in drugi odstavek 9. člena);
5. ne plača trošarine od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine in, če je ne plača v predpisanem roku (13., 15., 16. in 45. člen);
6. nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, kupi oziroma proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu trošarinskih izdelkov ali hrani nezakonito proizvedene oziroma uvožene trošarinske izdelke (16. člen);
7. prenese trošarinsko dovoljenje na druge osebe (tretji odstavek 21. člena);
8. ne izpolnjuje obveznosti, določene v prvem odstavku 22. člena;
9. ne predloži instrumenta za zavarovanje plačila trošarine v skladu s 23. členom tega zakona;
10. ne obračuna trošarine oziroma je ne obračuna v davčnem obdobju (33. člen);
11. ne izkaže trošarine v mesečnem obračunu trošarine, ne predloži obračuna trošarine carinskemu organu v predpisanem roku ter ne plača trošarine v predpisanem roku (34., 35. in 45. člen);
12. se alkoholni izdelki odpremijo iz trošarinskega skladišča za uporabo v kemični proizvodnji in proizvodnji kozmetike, ne da bi bili denaturirani (drugi odstavek 44. člena);
13. se postopek denaturacije ne izvrši v obratu proizvodnje etilnega alkohola in, če se ne izvrši po predpisanem postopku in z uporabo predpisanega denaturanta (tretji odstavek 44. člena);
14. ne razvrsti trošarinskih izdelkov na način, kot je določen v 37., 38., 39., 40., 41., 42., 48., 49., 50. in 53. členu;
15. ne prijavi drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu (deseti odstavek 51. člena); prodaja tobačne izdelke po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih (enajsti odstavek 51. člena); ne označi tobačnih izdelkov, ki so v prometu v Sloveniji, s tobačno znamko (prvi odstavek 52. člena) ter ne zagotovi, da je tobačna znamka nalepljena na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem tako, da je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža (tretji odstavek 52. člena);
16. ne označi plinskega olja in kerozina s predpisano barvo in indikatorjem ter skladiščenja ne organizira na predpisan način (56. člen).
17. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi predpisanih podatkov ter ne vodi predpisanih evidenc (59. člen);
18. ne hrani dokumentacije v predpisanem roku (60. člen);
19. opusti dolžnost sporočila oziroma prijave pri carinskem organu (62. člen);
20. ne prijavi opravljanje dejavnosti oziroma posedovanja kotlov za žganjekuho v skladu s 74. členom tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Posameznik – oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400.000 do 12,000.000 tolarjev, pravna oseba – oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov, pa z denarno kaznijo od 1,000.000 do 18,000.000 tolarjev, če:
1. ne vodi evidenc o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti (29. člen);
2. uveljavlja oprostitev plačila trošarine v nasprotju s 44. in 55. členom tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Posameznik – proizvajalec, prodajalec in uvoznik opreme za proizvodnjo etilnega alkohola, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400.000 do 6,000.000 tolarjev, pravna oseba – proizvajalec, prodajalec in uvoznik opreme za proizvodnjo etilnega alkohola, pa z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev, če ne vodi evidence kupcev opreme za proizvodnjo etilnega alkohola in je na zahtevo ne predloži carinskemu organu (46. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 100.000 do 450.000 tolarjev, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z denarno kaznijo od 400.000 do 12,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 1,000.000 do 18,000.000 tolarjev, če rdeče označeno plinsko olje, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje, uporabi za drug namen, kot je določen z oznako oziroma ga toči za pogon motornih vozil ter plovil ali drugih motorjev oziroma ga toči v standardni rezervoar motornih vozil, plovil ali drugih motorjev (57. člen).

(1) Zavezanec za plačilo prometnega davka po zakonu o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 9/92 – popr., 12/93 – odločba US, 71/93, 16/96, 57/97, 3/98 in 35/98), zakonu o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 71/93) in po zakonu o posebnem prometnem davku od cigaret (Uradni list RS, št. 71/93) – posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400.000 do 12,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 1,000.000 do 18,000.000 tolarjev, če:
1. ne popiše vseh izdelkov na zalogi in ne predloži zapisnika o popisu davčnemu in carinskemu organu v skladu s 76. členom tega zakona;
2. ne popiše zalog, ne predloži zapisnika o popisu, ne določi prodajnih cen trošarinskih izdelkov z vračunano trošarino ter ne plača trošarine v skladu s 77. členom tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Določba 6. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona, se prične uporabljati 1. januarja 2002.

Proizvajalci trošarinskih izdelkov po tem zakonu morajo najkasneje do 31. marca 1999, prijaviti opravljanje navedenih dejavnosti oziroma posedovanje kotlov za kuhanje žganja, pristojnemu carinskemu organu.

(1) Zavezanci po zakonu o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač in po zakonu o posebnem prometnem davku od cigaret, sestavijo za obdobje od 1. 1. 1999 do 30. 6. 1999 končni obračun davka od prometa proizvodov in ga predložijo davčnemu organu do 20. avgusta 1999.
(2) Davek od prometa proizvodov, za katerega je nastala obveznost za obračun do 30. junija 1999, se plača v rokih in na način, določen z zakonom o prometnem davku.
(3) Znesek posebnega prometnega davka, vsebovan v neplačanih terjatvah na dan 30. junija 1999, in ki ni bil plačan na podlagi dokončnega obračuna za obdobje januar – junij 1999, se plačuje ob poplačilu terjatev, vendar najkasneje do 31. decembra 1999.

Zavezanci po zakonu o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač in po zakonu o posebnem prometnem davku od cigaret morajo na dan 30. junija 1999 popisati vse proizvode na zalogi po vrstah in količinah in določiti prodajne cene alkohola in alkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov z vračunano trošarino po tem zakonu. Zapisnik o popisu zalog in prodajne cene proizvodov po tem zakonu (iz katere mora biti razvidna ločeno prodajna cena zavezanca in trošarina) predložijo pristojnemu davčnemu in carinskemu organu do 5. julija 1999.

(1) Zavezanci, ki prodajajo mineralna olja in plin končnim potrošnikom po zakonu o prometnem davku ter uvozniki in trgovci na debelo, ki niso imetniki trošarinskega dovoljenja po tem zakonu, morajo popisati zaloge mineralnih olj in plina na dan 30. junija 1999 in o tem sestaviti zapisnik po vrstah in količinah mineralnih olj in plina po 54. členu tega zakona, obračunati trošarino na ugotovljene zaloge in jo plačati do 10. avgusta 1999. Zapisnik o zalogah mineralnih olj in plina, ki vključuje tudi ugotovljen znesek trošarin, predložijo pristojnemu davčnemu in carinskemu organu do 5. julija 1999.
(2) Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki so imetniki trošarinskega dovoljenja po tem zakonu, popišejo zaloge proizvodov po vrstah in količinah mineralnih olj in plina, zapisnik o popisu pa do 5. julija 1999 predložijo pristojnemu carinskemu organu.

Tobačni izdelki, označeni s tobačno znamko v skladu z zakonom o prometnem davku, so lahko v prometu še 12 mesecev po pričetku uporabe tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 71/93);
2. zakon o posebnem prometnem davku od cigaret (Uradni list RS, št. 71/93);
3. odredba o načinu obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 8/94);
4. uredba o določitvi zneska posebnega prometnega davka od piva (Uradni list RS, št. 50/98).
Uporabljajo pa se še do 30. junija 1999.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 1999, razen sedmega odstavka 21. člena, 74., 76. in 77. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve zakona.