Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 18. člena statuta Občine Dornava (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/95) je Občinski svet občine Dornava na seji dne 17. novembra 1998 sprejel

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/93, 26/94) se za območje Občine Dornava spremeni naslov odloka tako, da glasi: odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Dornava.

Sprejmejo se spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Dornava (v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP), ki jih je junija 1997 izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring Murska Sobota pod št. projekta 7/97-PUP/PT.

S spremembami PUP-a se spremenijo in dopolnijo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Dornava (v nadaljnjem besedilu: PUP). Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Dornava so v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Dornava, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 14/97).

Spremembe PUP-a vsebujejo tekstualni del in grafične priloge v merilu 1:50000 in 1:5000, ki se nanašajo na:
– spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine,
– spremembe in dopolnitve meril in pogojev za posege v prostor.
Sestavni del spremembe PUP-a so tudi ta odlok ter soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij.

S tem odlokom se določajo splošne določbe spremembe PUP-a, spremembe in dopolnitve odloka o sprejemu PUP-a ter končne določbe o pričetku veljave Spremembe PUP-a in o nadzoru nad njenim izvajanjem.

Prvi in drugi odstavek 6. člena se spremenita tako, da glasita:

“Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem besedilu: DP) kot kmetijska zemljišča, to je na 1. in 2. območjih kmetijskih zemljišč, se dopušča:

– obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov,
– obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih z DP,
– gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovijo obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če je tako opredeljeno z družbenim planom občine,
– melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene z DP, in manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha,
– obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic,
– dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje,
– ureditev obor za živino in divjad,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijske proizvodnje.
Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih zemljišč, opredeljenih z DP, čebelnjaki, rastlinjaki, leseni kozolci, ograje pašnikov ter ograje za zaščito pred divjadjo pa se dopuščajo graditi tudi na 1. in 2. območjih kmetijskih zemljišč.
Na 2. območju kmetijskih zemljišč se dopušča tudi obnova in vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov.“
Zadnji odstavek 6. člena se spremeni tako, da glasi:

“Gradnje, navedene pod četrto alineo prvega odstavka tega člena (gradnja objektov za urejanje vodnega režima) se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata pristojna institucija za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Uprava za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor. Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglaša pristojna institucija za varstvo naravne in kulturne dediščine.”

Drugi odstavek 10. člena se izvzame in se nadomesti z novima odstavkoma, ki glasita:

“Na spomenikih naravne dediščine in posege v neposredni okolici, ki so zavarovani z ustreznim odlokom in kot planska kategorija – krajinski parki, je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojne spomeniške službe.

Na območjih, ki imajo lastnost značilne kulturne krajine in dediščine, za območja v okolici zavarovanih kulturnih spomenikov in za posege na zavarovanih spomenikih, si je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za kulturno dediščino.«

V 28. členu se izraz “občinska strokovna komisija za urejanje prostora” nadomesti z izrazom “služba mestnega arhitekta”.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.