Na podlagi petega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) in 19. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81, 29/86) je Vlada Republike Slovenije na 88. seji dne 10. decembra 1998 sprejela
T A R I F N I S I S T E M
za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem tarifnim sistemom se določajo osnovni tarifni elementi za obračunavanje električne energije dobavljene uporabnikom na območju Republike Slovenije in način uporabe teh elementov.
S tem tarifnim sistemom se določajo tudi kriteriji in merila za oblikovanje ravni cen električne energije, načela in kriteriji za oblikovanje tarifnih postavk ter način oblikovanja in uporabe obračunskih elementov, in sicer tako, da se pri tem zasledujejo naslednji cilji:
– smotrna raba električne energije,
– smotrno koriščenje elektroenergetskih naprav.
2. člen
Uporabniki se glede na napetost delijo na:
– uporabnike na visoki napetosti,
– uporabnike na srednji napetosti,
– uporabnike na nizki napetosti.
Uporabniki na visoki napetosti so uporabniki, ki so priključeni na visoko napetost (od 110 kV navzgor).
Uporabniki na srednji napetosti so uporabniki, ki so priključeni na srednjo napetost (od vključno 1 kV do vključno 35 kV).
Uporabniki na nizki napetosti so uporabniki, ki so priključeni na nizko napetost (pod 1 kV napetosti).
3. člen
Tarifni elementi, za katere se ugotavljajo tarifne postavke, so:
1. obračunska moč ali priključnina,
2. prevzeta delovna energija,
3. prekomerno prevzeta jalova energija.
4. člen
Obračunska moč (kW) se ugotavlja na osnovi vršne obremenitve uporabnika. Vršna obremenitev je največja obremenitev izmerjena v času 15 minut, ki jo uporabnik doseže v posameznem mesečnem obračunskem obdobju.
Če uporabnik prevzema električno energijo na več predajnih mestih, se mu obračunska moč obračunava ločeno za vsako predajno mesto. Če se merijo vršne obremenitve uporabnika na več predajnih mestih na isti gradbeni lokaciji, se ugotavlja vršna obremenitev s seštevanjem istočasnih obremenitev na vseh merilnih mestih.
Uporabniku se za predajna mesta elektronapajalnih postaj, ki so namenjene za vleko, zaračuna obračunska moč na osnovi skupne vršne obremenitve porabnikov, kolikor ima ustrezne merilne naprave. Skupna vršna obremenitev je seštevek istočasnih obremenitev na vseh merilnih mestih.
Če se vršna obremenitev meri ločeno v večji in manjši dnevni tarifi, obračuna dobavitelj uporabniku doseženo moč v času večje dnevne tarife.
Obračunska moč se namesto izmerjene vršne obremenitve v času 15 minut po prvem odstavku tega člena lahko ugotavlja tudi na drug način, vendar v skladu z določili tega tarifnega sistema.
Ob spremembi cene električne energije med mesecem, se za ta koledarski mesec obračunska moč obračuna sorazmerno številu dni veljavnosti ene in druge cene.
Uporabnikom na nizki napetosti se lahko namesto tarifnega elementa obračunska moč zaračunava priključnina, ki je odvisna od tarifne stopnje.
5. člen
Delovna energija (kWh) se ugotavlja z merjenjem.
6. člen
Prekomerno prevzeta jalova energija (kvarh) je pozitivna razlika med dejansko prevzeto jalovo energijo in jalovo energijo, ki ustreza faktorju moči cos fi = 0,95, to je med prevzeto jalovo energijo, ki presega 33% prevzete delovne energije.
Uporabniku, ki v času, ko veljajo večje dnevne postavke, prevzame manj jalove enegije, kot je količina, ki ustreza faktorju moči cos fi = 0,95 in ki se mu delovna energija in jalova energija merita posebej za čas uporabe večjih dnevnih tarifnih postavk in posebej za čas uporabe manjših dnevnih tarifnih postavk, prizna dobavitelj vrednost neprevzetih kilovarskih ur (kvarh), v času uporabe večjih dnevnih tarifnih postavk, in sicer po tarifnih postavkah, ki so določene za prekomerno prevzeto jalovo energijo.
Če pride zaradi jalove energije, ki jo dobavi uporabnik dobavitelju do povišanja napetosti iznad toleranc, določenih v splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije, zaračuna dobavitelj uporabniku prekomerno dobavljeno jalovo energijo v času manjše dnevne tarife po tarifnih postavkah za prekomerno prevzeto jalovo energijo.
7. člen
Pri obračunavanju obračunske moči, prevzete delovne energije in prekomerno prevzete jalove energije se kilovati (kW), kilovatne ure (kWh) in kilovarske ure (kvarh) zaokrožujejo na cela števila.
8. člen
Tarifne postavke se lahko razlikujejo po napetostnih nivojih, odjemnih skupinah, sezonah, dnevnem tarifnem času in po tarifnih stopnjah.
9. člen
Glede na napetostni nivo so določene naslednje odjemne skupine:
a) na visoki napetosti:
1. odjem na 110 kV,
b) na srednji napetosti:
2. odjem na 1–35 kV,
c) na nizki napetosti:
3. gospodinjski odjem,
4. ostali odjem.
10. člen
Tarifne postavke za visokonapetostni in srednjenapetostni odjem se po sezonah delijo na:
– tarifne postavke v višji sezoni (VS),
– tarifne postavke v srednji sezoni (SS),
– tarifne postavke v nižji sezoni (NS).
Meseci višje sezone so: januar, februar in december.
Meseci srednje sezone so: marec, april, oktober in november.
Ostali meseci leta pa so meseci nižje sezone.
Odnosi tarifnih postavk so za visokonapetostni odjem določeni v razmerju:
VS : SS : NS = 1,5 : 1,2 : 1,0.
Odnosi tarifnih postavk so za srednjenapetostni odjem določeni v razmerju:
VS : SS : NS = 1,4 : 1,2 : 1,0.
Tarifne postavke za uporabnike na nizki napetosti, katerim se moč meri, se po sezonah delijo na:
– tarifne postavke v višji sezoni (VS),
– tarifne postavke v nižji sezoni (NS).
Meseci višje sezone so: januar, februar, marec, oktober, november in december.
Ostali meseci leta so meseci nižje sezone.
Odnosi tarifnih postavk so določeni v razmerju:
VS : NS = 1,3 : 1,0.
Tarifne postavke za uporabnike na nizki napetosti, ki se jim moč ne meri, želijo pa imeti sezonski obračun dobave električne energije, se po sezonah delijo na:
– tarifne postavke v višji sezoni (VS),
– tarifne postavke v nižji sezoni (NS).
Meseci višje sezone so: januar, februar in december.
Ostali meseci leta so meseci nižje sezone.
Odnosi tarifnih postavk so določeni v razmerju:
VS : NS = 1,6 : 1,0.
Po tarifnih postavkah višje, srednje oziroma nižje sezone se obračunava električna energija dobavljena od prvega odbirka merilnih naprav po začetku veljavnosti posamezne sezone.
11. člen
Po dnevnem tarifnem času se tarifne postavke za delovno in prekomerno prevzeto jalovo energijo, razen za odjem na 110 kV in za uporabnike iz 13. člena delijo na:
– večje dnevne tarifne postavke (VT) za čas večjih dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema,
– manjše dnevne tarifne postavke (MT) za čas manjših dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema.
Po večjih dnevnih tarifnih postavkah se obračunava dobavljena električna energija od ponedeljka do sobote od 6. do 13. ure in od 16. do 22. ure; v razdobju, ko se uporablja poletni čas pa od 7. do 14. ure in od 17. do 23. ure.
Po manjših dnevnih tarifnih postavkah se obračunava dobavljena električna energija v preostalem času in v nedeljah ves dan.
Števčne stikalne ure za preklop dvotarifnih števcev električne energije so stalno nastavljene po srednjeevropskem času in se ob prehodu na poletno računanje časa ne pomaknejo za uro naprej.
Po manjših tarifnih postavkah se obračunava dobavljena električna energija le v primerih, če se poraba v času manjše tarife meri posebej, v ostalih primerih pa se dobava obračunava po večjih dnevnih tarifnih postavkah oziroma pri gospodinjskih uporabnikih po tarifnih postavkah za enotarifno merjenje.
Odnos večjih tarifnih postavk in manjših tarifnih postavk je določen v razmerju:
VT : MT = 1, 7 : 1,0.
12. člen
Po dnevnem tarifnem času se tarifne postavke za delovno energijo za odjemno skupino 110 kV delijo na:
– konične dnevne tarifne postavke (KT) za čas koničnih dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema,
– večje dnevne tarifne postavke (VT) za čas večjih dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema,
– manjše dnevne tarifne postavke (MT) za čas manjših dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema.
Ure KT so izključno v časih VT iz 11. člena, vendar le ob delovnikih od ponedeljka do petka, in trajajo:
– v VS 6 ur dnevno,
– v SS 5 ur dnevno,
– v NS 4 ure dnevno.
Ure KT določa dobavitelj na podlagi sprejete elektroenergetske bilance, vendar najkasneje v decembru tekočega leta za prihodnje leto.
Odnosi koničnih, večjih in manjših tarifnih postavk so določeni v razmerju:
KT : VT : MT = 1,8 : 1,6 : 1,0.
13. člen
Določila prejšnjega člena se lahko uporabljajo tudi za uporabnike uvrščene v odjemno skupino odjem na 1-35 kV I. stopnja, ki imajo ustrezne merilne naprave.
14. člen
Po dnevnem tarifnem času se tarifne postavke za prekomerno prevzeto jalovo energijo za uporabnike na visoki in srednji napetosti ter uporabnike ostalega odjema na nizki napetosti delijo na:
– večje dnevne tarifne postavke za čas koničnih in večjih dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema,
– manjše dnevne tarifne postavke za čas manjših dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema.
Odnos večjih in manjših tarifnih postavk je določen v razmerju 1,7 : 1,0.
15. člen
Če uporabnik prevzema električno energijo na več predajnih mestih različnih napetostnih nivojev, se dobavljena električna energija obračunava ločeno po napetostnih nivojih.
II. TARIFA ZA VISOKO IN SREDNJO NAPETOST
16. člen
Za visoko in srednjo napetost so določene tarifne postavke za:
1. odjem na 110 kV,
2. odjem na 1-35 kV.
Odjemna skupina odjem na 1–35 kV ima dve tarifni stopnji in sicer:
– I. tarifna stopnja,
– II. tarifna stopnja.
17. člen
Pri določanju tarifnih postavk za prodajo električne energije se upošteva udeležba moči v ceni električne energije pri 8760 obratnih urah:
1. za odjem na 110 kV 40%,
2. za odjem na 1-35 kV
– I. stopnja 35%,
– II. stopnja 25%.
18. člen
V mesečnem obračunskem obdobju, v katerem je bila dobava oziroma odjem omejena zaradi:
– okvar na napravah dobavitelja kot posledice višje sile,
– dogovorjenih remontov,
– pomanjkanja moči in energije v elektroenergetskem sistemu,
se obračunska moč za uporabnike, ki imajo merilne naprave za objektivno ugotavljanje moči, zaračunava posebej.
V primerih iz prejšnjega odstavka se obračunska moč za doseženo vršno obremenitev v času KT v mesečnem obračunskem obdobju zniža za razliko med to vršno obremenitvijo in obremenitvijo, doseženo pri omejitvi, in sicer sorazmerno številu ur, v katerih je bila dobava električne energije omejena. Če bi bila vršna obremenitev v času trajanja omejitev iz prejšnjega odstavka večja od vršne obremenitve, dosežene v obračunskem obdobju v času, ko ni bilo omejitev, zaračuna dobavitelj uporabniku najvišjo doseženo vršno obremenitev v času KT.
Če se v mesečnem obračunskem obdobju spreminja obseg omejitev, se obračunska moč izračuna s ponderiranjem najvišjih vršnih obremenitev posameznih intervalov v obračunskem obdobju.
19. člen
Če se preko merilnih naprav enega uporabnika, priključenega na visoko ali srednjo napetost, napaja drugi uporabnik (indirektni uporabnik), se poraba električne energije uporabnika priključenega na visoko ali srednjo napetost, pri katerem so nameščene merilne naprave, zmanjša pri obračunavanju za količine električne energije, ki jih je porabil indirektni uporabnik. Uporabnik mora za indirektno napajanje pridobiti pisno soglasje dobavitelja.
V primerih iz prejšnjega odstavka se uporabniku na visoki oziroma srednji napetosti količine izmerjenih kW, kWh in kvarh zmanjšajo na način, ki je določen v pogodbi o dobavi in odjemu električne energije.
20. člen
Uporabniku, ki prevzema električno energijo na dveh različnih napetostnih nivojih in se mu vršna obremenitev ugotavlja zbirno, se razdeli dosežena obračunska moč na posamezne napetostne nivoje sorazmerno količinam delovne energije, ki jo je prevzel na enem in drugem napetostnem nivoju.
III. POGODBENO PRILAGAJANJE UPORABNIKOV ZAHTEVAM DOBAVITELJA
21. člen
Z uporabnikom, ki se zaradi karakteristik odjema električne energije in načina svoje proizvodnje lahko prilagaja zahtevam dobavitelja v skladu z njegovimi možnostmi in s tem prispeva k smotrnejšemu koriščenju elektroenergetskih naprav, lahko sklene dobavitelj, skladno s potrebami dolgoročne elektroenergetske bilance, dolgoročno pogodbo o vrsti, obsegu in načinu prilagajanja potrebam elektroenergetskega sistema. V letni pogodbi se določi način obračuna zmanjšanja obračunske moči na podlagi realno razpoložljive zmožnosti prilagajanja in način preverjanja zmožnosti prilagajanja. V posebnih primerih, ugodnih za elektroenergetski sistem, lahko dobavitelj in uporabnik skleneta pogodbo tudi za krajše časovno obdobje.
Dobavitelj sklene na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, če to narekujejo narodnogospodarski razlogi, z uporabnikom pogodbo o dobavi in odjemu električne energije, v kateri so upoštevani ti razlogi.
22. člen
Uporabnik, ki se lahko prilagaja zahtevam dobavitelja v skladu z njegovimi možnostmi dobave in sklepa pogodbo o prilagajanju, mora imeti ustrezne merilne naprave za objektivno ugotavljanje moči, energetsko dežurno službo ali ustrezne naprave za avtomatsko zniževanje moči odjema.
23. člen
Mesečna obračunska moč pri uporabnikih iz 17. člena, ki imajo merilne naprave za objektivno ugotavljanje moči, se izračuna tako, da se upošteva povprečje treh največjih 15 minutnih obremenitev, ki jih je uporabnik dosegel v času KT.
Dovoljeni presežki moči, doseženi izven časa KT, ki se ne prištevajo k mesečni obračunski moči iz prejšnjega odstavka, se določijo v letnih pogodbah.
Kolikor uporabnik na visoki ali srednji napetosti doseže v času KT obračunsko moč, ki je nižja od 15% dosežene moči v času VT, izmerjene po prvem odstavku tega člena, se obračuna najmanj 15% dosežene moči v času VT.
IV. TARIFA ZA NIZKO NAPETOST
24. člen
Tarifa za nizko napetost se uporablja za uporabnike, priključene na nizki napetosti.
V tarifi za nizko napetost so določene tarifne postavke za naslednji odjemni skupini:
1. gospodinjski odjem,
2. ostali odjem.
25. člen
Odjemna skupina gospodinjski odjem ima tri tarifne stopnje, in sicer:
– I. tarifna stopnja,
– II. tarifna stopnja,
– III. tarifna stopnja.
26. člen
Odjemna skupina ostali odjem ima tri tarifne stopnje, in sicer:
– I. tarifna stopnja (merjena moč),
– II. tarifna stopnja (moč na osnovi omejevalca toka),
– javna razsvetljava.
27. člen
Gospodinjski odjem obsega vso porabo električne energije v stanovanjih, porabo za razsvetljavo pripadajočih postranskih gospodarskih prostorov in vstopov k stanovanjskim hišam ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah, kot so dvigala, stroji za pranje in sušenje perila, motorji centralne kurjave in hišni vodovodi, kolikor priključna moč ne presega 10 kW.
28. člen
V I. tarifno stopnjo gospodinjskega odjema se uvrščajo uporabniki z obračunsko močjo do vključno 3 kW.
V II. tarifno stopnjo gospodinjskega odjema se uvrščajo uporabniki z obračunsko močjo nad 3 kW do vključno 7 kW.
V III. tarifno stopnjo gospodinjskega odjema se uvrščajo uporabniki z obračunsko močjo nad 7 kW do vključno 10 kW.
29. člen
Pri uporabnikih gospodinjskega odjema II. in III. tarifne stopnje, ki imajo enotarifno merjenje, je tarifna postavka za delovno energijo za 16% nižja od tarifne postavke, ki velja za čas večje tarife pri dvotarifnem merjenju.
30. člen
Odjemna skupina ostali odjem zajema vse ostale uporabnike na nizki napetosti, ki niso uvrščeni v odjemno skupino gospodinjski odjem.
31. člen
V I. tarifno stopnjo ostalega odjema se uvrščajo tisti uporabniki, katerim se vršna obremenitev meri.
V II. tarifno stopnjo ostalega odjema se uvrščajo uporabniki, katerim se vršna obremenitev ne meri, temveč se ugotavlja s pripravo, ki preprečuje prekoračitev dogovorjene obremenitve. V tej tarifni stopnji se uporabnik lahko odloči za sezonsko tarifo po 10. členu tarifnega sistema.
Javna razsvetljava obsega porabo električne energije za nočno osvetlitev cest, ulic, trgov in poti.
32. člen
Pri uporabnikih na nizki napetosti, ki imajo priključno moč 41 kW ali več, se vršna obremenitev meri.
Pri uporabnikih na nizki napetosti, pri katerih se vršna obremenitev ne meri, se ta ugotavlja z napravo, ki preprečuje prekoračitev dogovorjene obremenitve (jakost toka).
33. člen
Električna energija, porabljena za javno razsvetljavo, se obračunava po ceni za kilovatno uro, izračunano na podlagi tarifnih postavk za obračunsko moč in porabljeno energijo, veljavnih za I. tarifno stopnjo ostalega odjema ob upoštevanju dnevnega in letnega režima odjema.
34. člen
Pri določanju tarifnih postavk za prodajo električne energije uporabnikom ostalega odjema se upošteva udeležba moči v ceni električne energije pri 8760 obratnih urah:
– v I. tarifni stopnji 20%
– v II. tarifni stopnji do 5%.
35. člen
Za uporabnike gospodinjskega odjema in uporabnike II. tarifne stopnje ostalega odjema, katerim se obračunska moč ugotavlja po določilih drugega odstavka 31. člena tega tarifnega sistema, znaša obračunska moč:
-----------------------------------------------------------------
Obračunska moč (kW)
-----------------------------------------------------------------
Nazivna Enofazni Trifazni Trifazni
jakost priključek priključek priključek
omejevalca Gospodinjski Ostali
toka odjem odjem
-----------------------------------------------------------------
16 A 3 kW 7 kW 11 kW
20 A 4 kW 8 kW 13 kW
25 A 6 kW 10 kW 16 kW
32 A 7 kW 21 kW
35 A 8 kW 23 kW
40 A 26 kW
50 A 33 kW
63 A 41 kW
80 A 53 kW
100 A 66 kW
125 A 83 kW
160 A 106 kW
200 A 132 kW
-----------------------------------------------------------------
Če se uporabnik, pri katerem se vršna obremenitev ne meri, priključi na omrežje dobavitelja do vključno 15. dne v mesecu, bo dobavitelj zaračunal obračunsko moč za cel mesec. Uporabnik, ki pa se odjavi do vključno 15. dne v mesecu, ne plača moči za ta mesec.
Za električne sirene, ki so namenjene za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, se obračunska moč ne obračunava.
V. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN DOLOČANJE TARIFNIH POSTAVK ZA PRODAJO ELEKTRIČNE ENERGIJE
36. člen
Cena električne energije se določa s tarifnimi postavkami za posamezne tarifne elemente za obračun električne energije.
Višina tarifnih postavk je odvisna od stroškov proizvodnje električne energije v elektroenergetskem sistemu, nakupa električne energije izven sistema, stroškov regulacije frekvence, stroškov prenosa in stroškov distribucije električne energije.
37. člen
Osnove za določanje relativnih odnosov tarifnih postavk so skupni stroški, ki nastanejo od izvora do predajnega mesta uporabnika. Pri tem so mišljeni stroški proizvodnje, nakupa, prenosa in distribucije glede na mesto prevzema, vključno z rezervo elektroenergetskega sistema.
38. člen
Cena električne energije zajema vse stroške potrebne za normalno delovanje elektroenergetskega sistema, vračilo kreditov, delež v ceni za potrebe razvoja sistema in opredeljen dobiček.
39. člen
V primeru, ko uporabnik od dobavitelja zahteva večjo zanesljivost dobave električne energije ali pa mu elektroenergetski sistem služi kot rezerva, se dobavitelj in uporabnik dogovorita o posebnih pogojih za večjo zanesljivost dobave. Uporabnik in dobavitelj se dogovorita tudi o zagotovitvi rezervne moči in plačilu stroškov za rezervno moč.
V primeru, ko uporabnik zahteva dodatne meritve in obračune se le-ti, v skladu z veljavnim cenikom dobavitelja, dodatno zaračunajo.
40. člen
Soglasje na tarifne postavke, določene na osnovi tega tarifnega sistema, daje pristojni državni organ.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Ne glede na določilo 28. člena se uporabnikom gospodinjskega odjema z obračunsko močjo 4 kW določenimi na osnovi jakosti omejevalca toka iz 35. člena, obračunava električna energija po tarifnih postavkah, ki veljajo za I. stopnjo gospodinjskega odjema do 31. 12. 2003.
Ne glede na določilo 28. člena se uporabnikom gospodinjskega odjema z obračunsko močjo 8 kW, določenimi na osnovi jakosti omejevalca toka iz 35. člena, obračunava električna energija po tarifnih postavkah, ki veljajo za II. stopnjo gospodinjskega odjema do 31.12. 2003.
Dosedanji uporabniki odjema na 1-35 kV se uvrstijo v I. stopnjo odjema na 1-35 kV.
Uporabniki iz 32. člena na nizki napetosti, ki presegajo priključno moč 41 kW in se jim le-ta ne meri, si morajo vgraditi ustrezne merilne naprave v petih letih od uveljavitve tega tarifnega sistema.
42. člen
Z dnem uveljavitve tega tarifnega sistema preneha veljati tarifni sistem za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema in za odkup električne energije od malih proizvajalcev (Uradni list RS, št. 58/92, 61/92, 20/93, 47/95, 13/96 in 77/96).
43. člen
Ta tarifni sistem začne veljati 15. decembra 1998.
Št. 382-07/98-1
Ljubljana, dne 10. decembra 1998.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
