Na podlagi prvega in drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za ekonomske odnose in razvoj

Ta pravilnik določa obvezna ravnanja z odpadnimi olji ter druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo ali odstranjevanje odpadnih olj in obveznosti ter omejitve pri prodaji motornih olj za motorna vozila na drobno.
Za vsa ravnanja z odpadnimi olji, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, se uporablja pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98).

Odpadno olje je vsako mineralno ali sintetično olje v tekočem ali poltekočem stanju, ki ni več primerno za uporabo, za katero je bilo namenjeno, zlasti:
– hidravlično olje,
– motorno, strojno in drugo mazalno olje,
– olje ali tekočina za toplotno izolacijo ali prenos toplote,
– ladijsko (kalužno) olje ali
– drugo mineralno ali sintetično olje,
razen odpadnega olja, ki ga njegov povzročitelj najkasneje v dvanajstih mesecih po nastanku mehansko očisti v napravi na kraju nastanka tako, da ga lahko ponovno uporabi za isti namen.

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Povzročitelj je oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadna olja.
2. Zbiranje je pobiranje odpadnih olj, ki jih imetniki odpadnih olj prepuščajo zbiralcem skladno s tem pravilnikom, ter njihovo razvrščanje in druge operacije, potrebne za zagotovitev njihove ponovne uporabe ali odstranjevanja.
3. Zbiralec je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje odpadnih olj.
4. Odstranjevanje odpadnih olj je odstranjevanje po predpisih o ravnanju z odpadki.
5. Ponovna uporaba odpadnih olj so aktivnosti, ki omogočijo ponovno pridobitev uporabnega olja z regeneracijo odpadnih olj ali z njihovo uporabo kot gorivo.
5.1. Regeneracija je vsak proces, ki omogoča izdelavo uporabnega olja z rafiniranjem odpadnih olj, posebno z odstranjevanjem kontaminantov, proizvodov oksidacije in aditivov iz olja.
5.2. Uporaba kot gorivo je uporaba odpadnih olj v kurilni napravi ali v industrijski peči kot gorivo ali sosežiganje odpadnih olj v industrijski peči skladno s predpisi z namenom, da se pridobljena toplota ustrezno uporabi.
6. Prevzemno mesto je prostor, kjer so nameščene ena ali več posod za hranjenje odpadnih olj in njihovo prepuščanje zbiralcu.
7. Zbiralnica je poseben prostor s posodami za sprejemanje in hranjenje odpadnih olj, kjer imetniki prosto oddajajo odpadna olja in jih zbiralec lahko za okolico nemoteče odpelje.
8. Zbirni center je objekt ali del objekta s potrebnimi napravami, urejen za začasno skladiščenje in razvrščanje zbranih odpadnih olj ter druge aktivnosti, povezane z njihovim oddajanjem v ponovno uporabo ali odstranjevanje.

Odpadna olja je prepovedano:
– odlagati v zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
– zlivati v površinske in podzemne vode, vode obalnega morja ali kanalizacijo, in
– odlagati ali zlivati v ali na tla.

Oseba, pri kateri nastane odpadno olje, pa ni povzročitelj, mora odpadno olje zajeti in ga oddati v zbiralnico ali na prodajno mesto iz prvega odstavka 25. člena tega pravilnika.

Pepele, mulje in druge odpadke, ki nastanejo pri ponovni uporabi odpadnih olj, je treba odstraniti v skladu s predpisi.

Odpadna olja je treba zajemati, hraniti in zbirati ločeno glede na to, ali so namenjena za regeneracijo, za rabo kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči, za sosežig v industrijski peči ali za odstranjevanje.
Pri zajemanju, hranjenju in zbiranju odpadnih olj je prepovedano njihovo mešanje s snovmi, ki vsebujejo poliklorirane bifenile (v nadaljnjem besedilu: PCB) ali pentaklorfenole (v nadaljnjem besedilu: PCT) ali halogene in niso odpadna olja, ali z nevarnimi odpadki.

Povzročitelj mora zagotoviti zajem odpadnih olj, ki nastajajo pri izvajanju njegove dejavnosti.
Hrambo zajetih odpadnih olj iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti v sodih, kontejnerjih, rezervoarjih ali drugih ustreznih posodah, tako da ne prihaja do onesnaževanja okolja.
Posode iz prejšnjega odstavka morajo biti označene tako, da je razvidna vrsta odpadnega olja in naziv njegovega povzročitelja ter način ponovne uporabe ali odstranjevanja.

Povzročitelj mora svoja odpadna olja prepuščati zbiralcu.
Povzročitelj, pri katerem ne nastane v enem koledarskem letu več kot 100 l odpadnih olj, razen povzročitelja, ki opravlja dejavnost vzdrževanja ali popravljanja motornih vozil ali motornih koles, lahko ne glede na določbo prejšnjega odstavka svoja odpadna olja oddaja sam v zbiralnico.

Povzročitelj lahko ne glede na določbe prejšnjega člena svoja odpadna olja ponovno uporabi ali odstranjuje sam, če ima predpisano dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje teh odpadkov.

Povzročitelj, pri katerem nastane v enem koledarskem letu več kot 100 l odpadnih olj, in povzročitelj, ki opravlja dejavnost vzdrževanja ali popravljanja motornih vozil ali motornih koles, morata na kraju nastajanja teh olj urediti prevzemno mesto, ki mora biti urejeno tako, da pri oddajanju in odpremljanju odpadnih olj ne prihaja do onesnaževanja okolja.
Povzročitelj, pri katerem v enem koledarskem letu ne nastane več kot 500 l odpadnih olj, lahko ta odpadna olja hrani in prepušča zbiralcu na prevzemnem mestu drugega povzročitelja.

Zbiralec lahko prične z zbiranjem, ko pridobi dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Ministrstvo izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka osebi, ki:
– je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov po predpisih o klasifikaciji dejavnosti,
– ima sredstva in opremo ter objekte in naprave za zbiranje odpadnih olj, ki izpolnjujejo tehnične in druge predpisane pogoje, in
– ima zagotovljene možnosti ponovne uporabe ali odstranjevanja zbranih odpadnih olj.

Vloga za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati podatke o prosilcu za dovoljenje in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Vlogi iz prejšnjega odstavka mora biti priložen načrt zbiranja odpadnih olj ter zagotavljanja njihove ponovne uporabe ali odstranjevanja.
Načrt iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– območju zbiranja odpadnih olj,
– številu predvidenih prevzemnih mest, kjer namerava zbirati odpadna olja,
– številu in lokaciji zbiralnic odpadnih olj, ki jih namerava imeti,
– predvideni skupni letno prevzeti količini odpadnih olj in letno prevzetih količinah ločeno po načinu ponovne uporabe ali odstranjevanja, ki ga zagotavlja,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za zbiranje in prevažanje,
– zmogljivosti zbirnega centra ter o načinu skladiščenja in razvrščanja ali drugih aktivnostih v zvezi z odpadnimi olji,
– predvidenih načinih in izvajalcih ponovne uporabe ali odstranjevanja odpadnih olj, in
– okoljevarstvenih ukrepih za preprečitev nenadzorovanih vplivov na okolje pri ravnanju z odpadnimi olji.
Načrt iz drugega odstavka tega člena mora v zvezi z predvidenimi načini ponovne uporabe ali odstranjevanja odpadnih olj upoštevati usmeritve iz operativnih programov varstva okolja za področje ravnanja z odpadki.

V dovoljenju iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika ministrstvo zbiralcu lahko določi območja, kjer mora urediti zbiralnico ali območja, kjer mora obvezno zagotavljati prevzem odpadnih olj.

Na podlagi izdanih dovoljenj iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika ministrstvo vodi evidenco zbiralcev, ki vsebuje podatke o:
– firmi oziroma imenu in sedežu zbiralca,
– načinu ponovne uporabe ali odstranjevanja odpadnih olj, ki ga zagotavlja,
– območju, kjer zagotavlja prevzem odpadnih olj.
Ministrstvo seznam zbiralcev iz prejšnjega odstavka enkrat letno objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zbiralec mora imeti najmanj en zbirni center, ki mora biti urejen tako, da pri sprejemanju, začasnem skladiščenju ali razvrščanju zbranih odpadnih olj ali pri njihovem odpremljanju ne prihaja do onesnaževanja okolja.
Zbiralnica mora biti urejena tako, da pri sprejemanju, hranjenju ali razvrščanju sprejetih odpadnih olj ali pri njihovem odpremljanju ne prihaja do onesnaževanja okolja.
Če zbiralec uredi zbiralnico, mora naznanilo z navedbo njene lokacije in načina oddajanja odpadnih olj objaviti v sredstvih javnega obveščanja.

Zbiralec mora za odpadna olja, ki jih zbere, zagotoviti ponovno uporabo ali odstranjevanje.
Zbiralec lahko pred prevzemom odpadnih olj na prevzemnem mestu ali v zbiralnici odvzame vzorce odpadnega olja zaradi analize vsebnosti vode ali PCB ter PCT v njem.

Zbiralec mora voditi evidenco o:
– zbranih količinah odpadnih olj za vsako prevzemno mesto in zbiralnico posebej,
– celotni zbrani količini odpadnih olj ločeno glede na nastanek pri uporabi olja iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika in glede na način ponovne uporabe ali odstranjevanja,
– prevzemnih mestih in zbiralnicah, kjer prevzema odpadna olja,
– oddanih količinah odpadnih olj v ponovno uporabo ali odstranjevanje po izvajalcih in
– celotni oddani količini odpadnih olj.
Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so predpisani evidenčni listi povzročiteljev in predpisani evidenčni listi, ki jih zbiralcu vrnejo izvajalci ponovne uporabe ali odstranjevalci.

Zbiralec mora ministrstvu najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o zbranih odpadnih oljih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto.

Ponovno uporabo ali odstranjevanje odpadnih olj lahko izvajajo le osebe, ki imajo predpisano dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, v objektih ali napravah, ki izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi o ravnanju z odpadki.

Odpadna olja, ki izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku, je treba regenerirati ali uporabiti kot gorivo, če za to obstajajo tehnične možnosti in stroški ponovne uporabe niso nesorazmerno višji od stroškov njihovega odstranjevanja.

Odpadna olja se lahko regenerirajo le, če pridobljeno olje vsebuje največ 5 mg PCB in PCT v 1 kg olja in največ 30 mg halogenov in ni nevaren odpadek.
Preostanke odpadkov, ki nastanejo v postopku regeneracije odpadnih olj, je treba odstranjevati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki.
Rafinirajo se lahko odpadna olja, ki vsebujejo v 1 kg največ 50 mg PCB in PCT.
Ministrstvo lahko ne glede na določbe prejšnjega odstavka izvajalcu regeneracije odpadnih olj dovoli regeneriranje odpadnih olj, ki vsebujejo v 1 kg več kot 50 mg PCB in PCT, če na podlagi njegove zahteve ugotovi, da pridobljeno olje vsebuje v 1 kg največ 5 mg PCB in PCT in največ 30 mg halogenov.

Kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči se lahko uporabljajo le odpadna olja, ki vsebujejo največ 15% vode glede na skupno maso mešanice olja in vode in največ 10 mg PCB in PCT v 1 kg olja, ter imajo plamenišče nad 63°C in kurilno vrednost, ki je večja od 30 MJ/kg.
Kurilna naprava ali industrijska peč, v kateri se odpadna olja uporabljajo kot gorivo, mora glede emisije snovi v zrak izpolnjevati dodatne pogoje, določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz kurilnih naprav ali industrijskih peči.

Sosežig odpadnih olj v industrijski peči se lahko izvaja le, če odpadna olja vsebujejo v 1kg največ 50 mg PCB in PCT.
V primeru, da se v industrijski peči izvaja sosežig odpadnih olj, ki nimajo lastnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, morajo biti izpolnjeni pogoji po predpisih, ki urejajo sežiganje nevarnih odpadkov.
Odpadna olja, ki vsebujejo v 1 kg več kot 50 mg PCB in PCT, je treba sežgati v sežigalnici nevarnih odpadkov.

Trgovec, ki prodaja na drobno motorno olje za motorna vozila, mora na prodajnem mestu, kjer prodaja na drobno motorno olje v embalaži večji od 5 l, zagotoviti namestitev vsaj ene ustrezne posode za oddajanje in hranjenje odpadnega motornega olja, tako da ne prihaja do onesnaževanja okolja.
Trgovec na prodajnem mestu iz prejšnjega odstavka mora prevzeti odpadno motorno olje, ki ga kupec motornega olja želi oddati do količine, ki ustreza kupljeni količini motornega olja.
Trgovec iz prvega odstavka tega člena mora zbrano motorno odpadno olje prepuščati zbiralcu.

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, nadzor nad izvajanjem določb prejšnjega člena pa tudi tržni inšpektorji.

Obstoječi povzročitelji iz 11. člena tega pravilnika morajo prevzemno mesto urediti v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
Obstoječi zbiralci morajo dovoljenje iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika pridobiti do 31. decembra 1999.
Obstoječi trgovci iz prvega odstavka 25. člena tega pravilnika se morajo določbam 25. člena tega pravilnika prilagoditi najkasneje v osemnajstih mesecih po uveljavitivi tega pravilnika.

Do sprejema operativnega programa se pri pripravi načrta zbiranja iz drugega odstavka 13. člena tega pravilnika uporablja strategija ravnanja z odpadki v Sloveniji, ki je na vpogled pri ministrstvu.

Poročilo iz 19. člena tega pravilnika se prvič dostavi za leto 1999.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list SRS, št. 4/80).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.