Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, in 9/96) in 17. člena statuta Občine Dobrova–Horjul–Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 42/95) ter na podlagi Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Občinski svet občine Dobrova–Horjul–Polhov Gradec na seji dne 10. 12. 1998 sprejel

S tem odlokom se razglašata kmečki hiši Polhov Gradec 33 z imenom »Ošteterjeva hiša« (EŠD 555) in Polhov Gradec 17 »Severjeva« oziroma »Jutrškova hiša« (EŠD 9914) z ožjim območjem varovanja za kulturni spomenik z značilnimi umetnostno-zgodovinskimi, arhitekturnimi in etnološkimi lastnostmi.

1. »Ošteterjeva hiša«, Polhov Gradec 33
Poznogotska, zidana, nadstropna stavba, šeststranega notranjskega tlorisa stoji v starem jedru Polhovega Gradca. Zaradi številnih ohranjenih arhitekturnih elementov lahko sledimo stavbni zgodovini vse od 16. stoletja. Domače ime »pri Ošteterju« je ohranjeno iz časov, ko naj bi tu po ustnem izročilu prebival grajski oskrbnik (Ošteter iz nemščine Hofstatter).
2. Polhov Gradec 17, »Severjeva« ali »Jutrškova« hiša
Poznobaročna, vrhhlevna hiša je predstavnik skromne kmečke arhitekture. Zaradi svoje značilne regionalne stavbne podobe in izjemne lege izven strnjenega starega jedra soustvarja značilno podobo Polhovega Gradca.

Meja varovanega območja »Ošteterjeve hiše« je parc. št. 13 k.o. Polhov Gradec.
Meja varovanega območja hiše Polhov Gradec 17 obsegajo naslednje parc. št. 83, 175, 177/4, 177/5 in del parc. št. 177/6, vse k.o. Polhov Gradec.

Sestavni del tega odloka je grafični prikaz varovanega območja, vrisan na katastrskem načrtu v merilu 1:2880.

Varstveni režimi
Za obe stavbi, Polhov Gradec 33 in Polhov Gradec 17, velja varstveni režim za arhitekturne spomenike, ki varuje kulturne, zgodovinske in estetske vrednote, kar pomeni stalno redno vzdrževanje še ohranjenih ter sanacijo in po potrebi rekonstrukcijo ogroženih in propadajočih prvin.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki daje tudi smernice oziroma določa pogoje za vse posege na spomenikih oziroma v prostoru območja spomenikov.

Spomenika morata biti pod določenimi pogoji dostopna širši javnosti.

Občinski upravni organi in inšpekcijski organi morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenikov. Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in s presojo strokovne službe ter spreminjajo lastnosti spomenikov, je povzročitelj odgovoren po zakonu.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpekcijska služba.

V skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) se razglašena spomenika označi na način, kot ga predpisuje pravilnik o obliki in namestitvi oznak spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85).

Občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenikov v zemljiško knjigo po parcelnih številkah z lastniki oziroma imetniki pravice upravljanja v skladu s 4. členom tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.