Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, in 9/96) in 17. člena statuta Občine Dobrova–Horjul–Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 42/95) ter na podlagi Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Občinski svet občine Dobrova–Horjul–Polhov Gradec na seji dne 10. 12. 1998 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne in estetske vrednosti ter zagotovi nadaljnji obstoj se kmečka hiša Šentjošt nad Horjulom št. 9 »Možinetova hiša« (EŠD 9916) začasno razglasi za kulturni spomenik z lastnostmi etnološkega spomenika.

Kmečka hiša Šentjošt nad Horjulom 9 je regijsko značilna enonadstropna zidana hiša s tradicionalno tlorisno zasnovo. Kamnita portala nosita letnici 1842 in 1894, na hiši so še ostanki zidne poslikave.

Hiša stoji na parc. št. 33/8 k.o. Šentjošt. Poleg te parc. št. obsega meja varovanega območja še brežino za hišo na parc. št. 30/8, 33/11 in 33/12 vse k.o. Šentjošt.

Varstveni režimi
Za hišo, Šentjošt nad Horjulom 9, velja varstveni režim za arhitekturne spomenike, ki varuje kulturne, zgodovinske in estetske vrednote, kar pomeni stalno redno vzdrževanje še ohranjenih ter sanacijo in po potrebi rekonstrukcijo ogroženih in pripadajočih spominskih prvin. Po predhodni presoji pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine so dopustni posegi adaptacij v smislu funkcionalne prilagoditve objekta.
Neposredno okolico objekta znotraj varovanega območja je potrebno primerno urediti in jo nameniti funkciji ter zanjo izdelati projekt zunanje ureditve. Ohranja se nepozidanost brežine nad objektom.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki daje tudi smernice oziroma določa pogoje za vse posege v območju spomenika.

Spomenik mora biti pod določenimi pogoji dostopen strokovnemu preučevanju in širši javnosti.

Občinski upravni organi in inšpekcijski organi morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika. Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in s presojo strokovne službe ter spreminjajo lastnosti spomenika, je povzročitelj odgovoren po zakonu.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpekcijska služba.

Občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah z lastniki oziroma imetniki pravice upravljanja v skladu s 4. členom tega odloka.

Sestavni del tega odloka je izpisek iz preglednega katastrskega načrta v merilu 1:2880 z vrisanimi mejami varovanega območja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS in velja za obdobje 12 mesecev.