Ustavno sodišče je v postopku za odločitev o sporu glede pristojnosti na zahtevo Upravne enote Trbovlje na seji dne 3. decembra 1998

Za odločanje o zahtevi Š. J. za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 368/9 k. o. T. je pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

1. Upravna enota Trbovlje je dne 16. 9. 1998 vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti v zadevi denacionalizacije nepremičnine, podržavljene pokojnemu J. J. V zahtevi navaja, da je pravna naslednica po pokojnem upravičencu Š. J. vložila pri Okrajnem sodišču v Trbovljah zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 368/9 in št. 368/5, vpisanih pri vložni številki 340 k.o. T. Okrajno sodišče v Trbovljah se je v navedeni denacionalizacijski zadevi s sklepom št. DN 124/93 z dne 28. 12. 1995 izreklo za nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje Upravni enoti Trbovlje. Okrajno sodišče v Trbovljah se je izreklo za nepristojno, ker naj iz listin, ki jih je predložila vlagateljica zahteve za denacionalizacijo, ne bi izhajalo, da je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla.
2. Upravna enota Trbovlje navaja, da je bilo zemljišče parc. št. 368/5 nacionalizirano, zemljišče parc. št. 368/9 pa je bilo predmet kupoprodajne pogodbe. Zato meni, da o upravičenosti zahteve za denacionalizacijo glede zemljišča parc. št. 368/9 lahko odloča le Okrajno sodišče v Trbovljah.

3. Ustavno sodišče je pred vsebinskim obravnavanjem zadeve moralo ugotoviti, ali so podane procesne predpostavke za sprožitev spora glede pristojnosti. Iz zahtevi priloženih spisov je namreč razvidno, da je upravna enota Trbovlje vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti med upravno enoto in sodiščem en dan po izdaji sklepa št. 455-4/96 z dne 15. 9. 1998, s katerim je vlogo Š. J. zavrgla v delu zahtevka, ki se nanaša na parc. št. 368/9. Iz obrazložitve tega sklepa je razvidno, da je bil razlog zavrženja v tem, da je upravna enota ocenila, da za odločanje o denacionalizaciji te nepremičnine ni pristojna kljub temu, da ji je sodišče zadevo odstopilo kot pristojnemu organu. V primeru, da tako sodišče kot upravni organ ugotovita, da nista pristojna za obravnavanje zadeve, nastopi spor o pristojnosti. Spor glede pristojnosti na podlagi osme alinee prvega odstavka 160. člena ustave rešuje ustavno sodišče po postopku, določenem z zakonom o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). upravna enota torej mora v primeru, da tudi sama ugotovi, da za obravnavanje zadeve ni pristojna, vložiti zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti.
4. V obravnavani zadevi je upravna enota sicer poleg take zahteve (skoraj hkrati) izdala tudi sklep o zavrženju, ki pa se po svoji vsebini nanaša na razloge, ki utemeljujejo odstop zadeve pristojnemu sodišču oziroma spor glede pristojnosti. Zato ga je ustavno sodišče v zvezi z odločanjem o sporu glede pristojnosti štelo za brezpredmetnega, oziroma ga je upoštevalo le kot zavračanje pristojnosti upravne enote za odločenje o denacionalizaciji konkretnega zemljišča. Ustavno sodišče je zato štelo, da so podane procesne predpostavke za njegovo odločanje o sporu glede pristojnosti.

5. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93 in 65/98 – v nadaljevanju: ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. členu in s predpisi oziroma z načini iz 4. člena ZDen, so za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen). Če je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče (56. člen ZDen).
6. Pri razmejitvi pristojnosti med sodiščem in upravnim organom po ZDen je torej bistveno, ali je treba kot podlago za prehod premoženja v državno last šteti bodisi zakon bodisi odločbo upravnega organa, izdano na njegovi podlagi, oziroma ukrep državnega organa brez pravnega naslova, ali pa je bil podlaga prehoda premoženja v državno last pravni posel.
7. Navedbe upravne enote Trbovlje, da je bilo zemljišče parc. št. 368/9 predmet kupoprodajne pogodbe, potrjujeta tako kopija kupne pogodbe z dne 1. 9. 1953 kot tudi historični zemljiškoknjižni izpisek vl. št. 340 k.o. T. Stranki kupne pogodbe sta bili lastnik J. J. kot prodajalec in Rudnik rjavega premoga Trbovlje–Hrastnik kot kupec. Pogodba poleg predmeta pravnega posla, to je zemljišča parc. št. 368/9 in cene zanj, vsebuje tudi klavzulo za zemljiškoknjižni vpis (ki pri prehodu na podlagi akta državnega organa ni potrebna). Bila je prijavljena za odmero prometnega davka, Okrajno sodišče v Trbovljah pa je dne 9. 2. 1954 tudi overilo podpis prodajalca.
8. Za odločanje o denacionalizaciji zemljišča parc. št. 368/9 k.o. Trbovlje je po navedenem pristojno sodišče.

9. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.