Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95 in 16/96), je Občinski svet občine Žalec na 38. seji dne 16. novembra 1998 sprejel

Z namenom, da bi ohranili in zagotovili posebno družbeno varstvo naravne dediščine v Občini Žalec, razglaša Občinski svet občine Žalec naravni spomenik – reko Ložnico s poplavnim območjem za naravno znamenitost, ki ima posebno znanstveno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vrednost.

V tem odloku razglašena naravna znamenitost je opisana z varstveno skupino, varstveno namembnostjo, razvojno usmeritvijo, opisom meje in varstvenim režimom.
Sestavni del odloka (priloge) so tudi karte v M 1:5000 – TTN IN PKN, seznam lastnikov in parcel oziroma imetnikov pravice upravljanja ter strokovna obrazložitev (Strokovne osnove za razglasitev naravnega spomenika reke Ložnice s poplavnim območjem za naravno znamenitost – dopolnitve in spremembe 27. 10. 1998, ZVNKD Celje, št. 02-2673/2-98), ki so na vpogled na Občini Žalec, Oddelku za okolje, prostor in komunalne zadeve.

– Varstvena skupina:
Hidrološki, zoološki, botanični in geomorfološki površinski naravni spomenik.
– Utemeljitev (povzetek)
Naravni spomenik “Ložnica” obsega območje vlažnih in močvirnih travnikov ob reki Ložnici od Sp. Založ do Zaloga v Savinjski dolini. Območje s številnimi vijugami reke Ložnice, obrežno vegetacijo, poplavnimi travniki z vlagoljubno vegetacijo in ostanki nižinskega hrastovega gozda ustvarja značilno podobo krajine in nudi življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, med katerimi so tudi ogrožene živalske vrste:
– med pticami: kanja (Buteo buteo), navadna pastovka (Falco tinnunculus), skobec (Accipiter nisus), siva čaplja (Ardea cinerea), prepelica (Coturnix coturnix), siva žolna (Picus canus), rjavi srakoper (Lanius collurio), vodomec (Alcedo atthis), rjava penica (Sylvia communis), brglez (Sitta europaea), plašica (Remiz pendulinus), bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenous);
– med dvoživkami: sekulja (Rana temporaria), rosnica (Rana dalmatina), navadna krastača (Bufo bufo), planinski (Triturus alpestris) in navadni pupek (Triturus vulgaris), zelena žaba (Rama kl. esculenta).
– Varstvena namembnost.
– Ohranitev osnovnih krajinskih, biotskih in abiotskih kvalitet območja z ohranjanjem in vzpodbujanjem tradicionalne rabe travnih površin. Znanstveno raziskovanje, vzgoja in izobraževanje, nemoteče rekreacijske dejavnosti ter možnost popestritve turistične ponudbe.
– Ohranitev poplavnega območja – retencijskih površin za zadrževanje visokih voda Ložnice.
– Razvojna usmeritev.
Razvojna usmeritev naravnega spomenika je ohranitev biotske, abiotske in krajinske pestrosti ter razvojne prednosti na podlagi pozitivnih učinkov sodelovanja človeka in narave.
– Opis meje.
Izhodišče meje NS je na Z na mostu preko Ložnice. Proti V teče po cesti št. 993 vse do parc. 467/1, kjer gre po njenem J robu ter po J robu parc. 467/2 vse do ceste 998 in po njej do Z roba parc. 2/3 (k.o. Založe). Od tod gre meja po Z robu parc. 694 in 695, ter po S robu parc. 694, 660 in 661 na cesto 2137. Nadalje gre meja na S po cesti 2153 do parc. 656/2, po njenem S robu ter po S robu parc. 656/1, 653, 647, 645, 635-2 ter dalje proti V po cesti 2143/1 ter 2148. Tukaj meja zavije proti J po Z robu parc. 2178/1, 2197/2, 2180, prečka regulirano Ložnico, nato se meja območja obrne proti Z ter poteka nadalje po J robu parcel 2165-9, 837, 826, 827, 822/1, 821 814, 813, 801. Od tod poteka meja proti Z po vodotoku 887/83 do parc. 895, po njenem V in J robu ter po V robu parcel 897/1, 897/2, 909/1, 912/2, po delu parcele 941 ter po V robu parcel 940 na jarek 2172 in po njem vse do parc. 917/2, po njenem V robu. Nadalje poteka meja proti S po V robu parc. 903/59, 903/11, 903/12, 903/51, 903/50 do jarka 2175. Zatem po V robu parcel 905/3, 902, 903/43 do vodotoka 887-83 ter preko ceste 2133 na Z po vodotoku 887/83 do Z roba parcele 1468/19 ter po Z robu parcele 1468/19, po poti 1468/40. Nadalje gre meja po Z robu parcel 1468/54, zatem na Z po meji k.o. Založe in Polzela do parcele 579. Nadalje po J robu parcel št. 579, 585/1, 586, 587, 590/1, 590/3, 592, 597, 599, 602, seka parcelo 620/2, 631/2, 632, 654, 716/2, 717 ter do izhodiščne točke.
Navedene so le mejne parcelne številke, povzete s preglednega katastrskega načrta – PKN v M 1: 5000 iz leta 1985, zato obstaja velika možnost, da je bila ob gradnji avtoceste izvedena nova parcelacija, zatorej današnje stanje parcel ne odgovarja navedenemu.
– Kartografska priloga.
TTN in PKN v M 1: 5000: Celje 14 in 15.

– Prepovedi
Prepovedan je vsak poseg oziroma dejavnost, ki bi razvrednotila, poškodovala ali uničila naravno dediščino in prizadela njeno svojevrstnost, kar posebej velja za:
– gradbena dela (graditev vseh vrst stavb, cest in infrastrukturnih naprav); razen graditev objektov, ki so že predvideni z obstoječimi prostorskimi dokumenti (Prostorski plan, PUP, PIN);
– polaganje energetskih in komunalnih vodov v nadzemni in podzemni izvedbi (zatečeno stanje in predvideni vodi z obstoječimi prostorskimi dokumenti so izjema);
– kopanje ali gospodarsko izkoriščanje rudnin na območju naravne dediščine;
– odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal;
– odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje (odlaganje odpadnih materialov ipd.) ter izvajanje ostalih zemeljskih del;
– povzročanje hrupa, vibracij ali eksplozij na območju naravne dediščine;
– spreminjanje kulture rastišč (npr. izkrčenje drevesne ali grmovne vegetacije), zastornosti ali osončenosti rastišč;
– spreminjanje rastnega potenciala rastišč z vnosom naravnih in umetnih gnojil;
– izvajanje melioracijskih in regulacijskih del;
– izvajanje takšnih melioracijskih in regulacijskih del v okolici, katerih škodljive posledice bi bilo mogoče čutiti na območju naravne dediščine;
– onesnaževanje površinske in talne vode na območju naravne dediščine;
– lovljenje, nabiranje, preganjanje in uničevanje živali, ki so pod posebnim varstvom;
– vznemirjanje živali, ki so pod posebnim varstvom (približevanje gnezdiščem ter prostorom, kjer se živali zadržujejo, hranijo in razmnožujejo, umetno osvetljevanje živali, njihovih gnezdišč in bivališč);
– zatiranje škodljivcev s kemičnimi zaščitnimi sredstvi;
– postavljanje svetil, reklamnih in drugih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov;
– izjemoma je s soglasjem pristojne naravovarstvene službe oziroma javne vodnogospodarske službe mogoče;
– urediti naravno dediščino za obisk javnosti (npr. napraviti steze in poti za obiskovalce, razgledišča, počivališča, postaviti ograje, table z obvestili in opozorili ipd.);
– izvajati sprostitvene in športne aktivnosti, ki ne vplivajo škodljivo na naravno dediščino;
– znanstveno raziskovati naravno dediščino;
– loviti divjad v skladu z zakonom o varstvu, gojiti in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč;
– posegati v obrežno in ostalo vegetacijo (npr. redčiti ali sekati drevje in grmovje, zasaditi bregove ipd.) in izkoriščati gozd v skladu z zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskim načrtom ter zakonom o vodah;
– popravljati, vzdrževati in rekonstruirati obstoječe stavbe, ceste in infrastrukturne objekte;
– vzdrževanje in polaganje energetskih in komunalnih vodov v nadzemni in podzemni izvedbi;
– graditi in obnavljati stanovanjske in gospodarske objekte v okviru obstoječih območij poselitve;
– ekstenzivna gospodarska raba travnikov in njiv (slednje naj bi prešle v travne površine, ki je tukaj prevladujoča – pred melioracijami edina kultura);
– vzdrževanje obstoječih melioracij;
– zagotoviti poplavno varnost obstoječih objektov in izvajati prinaravne ureditve za zaščito pred visokimi vodami v širšem območju;
– izvajati ukrepe za renaturacijo območja.

V zgoraj navedenih spomenikih so dovoljeni le posegi, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim, in ki so v skladu z navedenimi varstvenimi režimi.

Naravne znamenitosti se urejajo v skladu s programom, ki ga pripravi za to pooblaščena institucija. Območje ali objekt se označi z ustreznimi oznakami.

Pristojni organi Občine Žalec, Upravne enote Žalec, javni zavodi in inšpekcijske službe so v okviru svojih pristojnosti dolžni preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti ali okrniti s tem odlokom opredeljene lastnosti naravnih znamenitosti. Vsako nedovoljeno spremembo je potrebno vrniti v prvotno stanje ali sanirati v breme povzročitelja.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom naravnih znamenitosti opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem varstvenih ukrepov izvaja Inšpekcija RS za okolje in prostor oziroma drug pristojen organ po zakonu o naravni in kulturni dediščini in po zakonu o vodah.

Pravne osebe in občani imajo pravico do nadomestila, če se jim zaradi omejitev in prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka oziroma za življenje in delo, in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenega režima, ki je za naravne znamenitosti določen, in sicer v skladu z zakonom.

Nosilci posegov v okolje na območju, ki je zavarovano po tem odloku imajo prednost pri pridobivanju posojil in drugih sredstev, ki jih podeljuje Občina Žalec, za poseg ali dejavnost, ki je v skladu z varstvenim režimom.
Lastnikom kmetijskih zemljišč na območju NS Ložnica, znotraj predvidene agromelioracije Grušovlje, ki so kmetje po zakonu o kmetijskih zemljiščih, Občina Žalec zagotovi stroške zakupa enakovrednih nadomestnih zemljišč. Stroški zakupa se obračunajo vsako leto posebej.
Stroški zakupa se zagotove tudi drugim kmetom, lastnikom kmetijskih zemljišč na območju NS, ki bi opustili obstoječo intenzivno proizvodnjo.

Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o naravni in kulturni dediščini in zakona o vodah.

Župan Občine Žalec poda predlog za vpis razglašenega spomenika v zemljiško knjigo in pošlje sprejeti odlok lastnikom oziroma imetnikom pravice uporabe zemljišč, ki se nahajajo v območju spomenika, s katerim jih seznani z režimom varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami spomenika.

Občina Žalec oziroma njene pravne naslednice imajo predkupno pravico pri nakupu zemljišč, ki so s tem odlokom razglašena za naravne znamenitosti.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.