Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Robija Kiralja iz Črešnovcev na seji dne 8. oktobra 1998

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 5. člena pravilnika o merilih, postopku in načinu delitve dovolilnic za mednarodni cestni prevoz stvari (Uradni list RS, št. 73/97 in 3/98) se zavrne.

1. Pobudnik meni, da določbi drugega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 5. člena pravilnika o merilih, postopku in načinu delitve dovolilnic za mednarodni cestni prevoz stvari (v nadaljevanju: pravilnik) nimata temelja v zakonu. Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94, 54/96 in 48/98 - v nadaljevanju: ZPCP) naj bi bil dal ministru pooblastilo le, da določi merila, postopek in način delitve dovolilnic, ne pa, da določa pogoje. Poleg tega naj bi sporni določbi v nasprotju z ustavo posegali v pridobljene pravice in postavljali prevoznike, ki že dalj časa opravljajo dejavnost, v neenak položaj v primerjavi s tistimi, ki so se pravkar registrirali. Predlaga razveljavitev ali odpravo spornih določb.
2. Minister za promet in zveze je odgovoril, da naj bi izpodbijani določbi ustvarili položaj enakopravnosti, selektivnosti in zagotavljanja finančne discipline. Sporni pogoj naj bi bil privzet s področja licenc za opravljanje prevozov v cestnem prometu in s področja davčne zakonodaje. Šlo naj bi za enakopravnost prevoznikov, ki od države prejemajo dokument za opravljanje svoje dejavnosti, v zameno pa so dolžni izpolniti (davčne) obveznosti do nje. Do 1. 6. 1998 naj bi bile sprejete spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94 in 54/96), ki naj bi kot pogoj za pridobitev dovolilnic določile izpolnjenost vseh davčnih obveznosti.

3. Ustavno sodišče je na pobudnikov predlog s sklepom z dne 9. 4. 1998 (Uradni list RS, št. 33/98 z dne 24. 4. 1998) zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb pravilnika do končne odločitve o pobudi.
4. Pobudnikov očitek, da je zahteva po izpolnjenosti davčnih obveznosti v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen), ker da v primerjavi s tistimi, ki so pravkar registrirali prevozniško dejavnost, zapostavlja tiste prevoznike, ki to dejavnost že dalj časa opravljajo, ni utemeljen. Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da bi predpis, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena, ne smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Zadošča, da za razlikovanje obstaja razumen razlog, izhajajoč iz narave urejevane stvari (odločba št. U-I-296/96). S spornim pogojem za pridobitev dovoljenj je normodajalec želel doseči večjo disciplino pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. Tak cilj je ne le ustavno dopusten, ampak tudi zaželen. Pri urejanju opravljanja gospodarske dejavnosti normodajalec sme določiti ukrepe, ki bodo vzpodbudili izpolnjevanje davčnih obveznosti, povezanih z opravljanjem te dejavnosti.
5. Po sprejetju sklepa o začasnem zadržanju je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah ZPCP (Uradni list RS, št. 48/98 - v nadaljevanju: ZPCP-B). Z ZPCP-B je bila v 32. členu dodana določba, po kateri lahko dovolilnice pridobi le tisti prevoznik, ki ima poravnane vse davčne obveznosti (8. člen). Preostali razlog, zaradi katerega naj bi bili izpodbijani določbi pravilnika v neskladju z zakonom in z ustavo, je bil s tem odpravljen.
6. Po določbi 47. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko v primeru, ko je bil zakon oziroma drug predpis med postopkom usklajen z ustavo in z zakonom oziroma je prenehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, ustavno sodišče ugotovi, da ni bil v skladu z ustavo in z zakonom. Pri podzakonskih predpisih ali splošnih aktih za izvrševanje javnih pooblastil ustavno sodišče odloči, ali ima ugotovitev učinek odprave ali razveljavitve. V obravnavani zadevi bi bile predpostavke iz 47. člena ZUstS podane samo, če bi ustavno sodišče v primeru ugotovitve, da sta bili izpodbijani določbi v neskladju z ustavo in z zakonom, hkrati odločilo, da ima taka ugotovitev učinek odprave.
7. Določbi pravilnika, ki kot kriterij za delitev dovolilnic za opravljanje prevozov v mednarodnem prometu določata, da mora imeti prevoznik poravnane vse davčne obveznosti, pobudnik izpodbija tudi zato, ker tak kriterij ni bil določen z zakonom že v času izdaje pravilnika. To se je zgodilo z uveljavitvijo ZPCP-B. Po njem so pogoji, pod katerimi bo pobudnik mogel dobiti dovolilnice, ostali glede na izpodbijani določbi pravilnika enaki. Četudi bi ustavno sodišče ugotovilo, da je bil pobudnikov očitek za čas od uveljavitve pravilnika do odločitve o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanih določb utemeljen, pa glede na to, kar je navedeno o ustavno dopustnem in celo zaželenem cilju (točka 4 te obrazložitve) ter glede na to, da je ureditev ostala nespremenjena, ne bi odločilo, da ima ugotovitev učinek odprave. Zato niso podane predpostavke za vsebinsko odločanje o zadevi iz 47. člena ZUstS.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnica in sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.