Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti na zahtevo Mestne občine Ljubljana na seji dne 17. decembra 1998

Za odločanje v upravni zadevi prepovedi obratovanja K. K., H. 21/1, L. je pristojna Upravna enota Ljubljana.

1. Mestna uprava mestne občine Ljubljana je dne 2. 10. 1998 vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti med njo in upravno enoto Ljubljana, izpostava Vič-Rudnik. Iz priloženega gradiva in navedb izhaja, da je Upravna enota Ljubljana prepovedala obratovanje K. K. v poletnem in zimskem času. Zoper to odločbo se je C. K. d.o.o. pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je z odločbo št. 350-02/403/98 z dne 3. 7. 1998 zaradi stvarne nepristojnosti odločbo Upravne enote odpravilo in zadevo odstopilo v rešitev Mestni občini Ljubljana. Ta se je s sklepom št. 632-7/98 z dne 18. 8. 1998 izrekla za stvarno nepristojni organ in vložila zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti.
2. Ministrstvo za okolje in prostor je svojo odločitev utemeljilo z dejstvom, da zakon o varnosti v urejenih kopališčih, ki je bil podlaga za odločanje v konkretnem primeru, ni izrecno naveden v zakonu o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, zato upravnih nalog iz tega zakona niso prevzeli državni organi, temveč so ostale v pristojnosti občin.
3. Nasprotno vlagateljica zahteve navaja, da iz določila 50.a člena zakona o lokalni samoupravi jasno izhaja, da občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Meni, da so upravne naloge, ki sodijo v izvirno pristojnost občine, tiste, ki predstavljajo izvrševanje občinskih predpisov in odločitev na področjih, ki jih v izvirni pristojnosti ureja občina. Kadar pa upravna naloga pomeni izvrševanje državnega predpisa, sodi v pristojnost države. Po mnenju predlagateljice odločanje o obratovalnih dovoljenjih za kopališča in inšpekcijskemu nadzoru po svoji naravi ni lokalnega pomena, saj gre za izvrševanje zakona in podzakonskih predpisov, ki urejajo javno varnost in so širšega pomena (kot je ustavno sodišče ugotovilo v odločbi št. U-I-98/95 z dne 11. 7. 1996 glede spornih nalog odločanja o obratovalnih dovoljenjih za smučišča po zakonu o varnosti na urejenih smučiščih). Meni, da je bil zakon o varnosti v urejenih kopališčih verjetno po pomoti izpuščen iz 3. člena zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin. Navaja še, da je v 15. členu zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, med drugim navedeno, da Ministrstvo za zdravstvo opravlja tudi tiste zadeve, ki se nanašajo na kopalne vode, zdravstveni inšpektorat pa opravlja zdravstveni nadzor nad kopalnimi vodami.

4. Ustavno sodišče je pristojno na podlagi sedme alinee prvega odstavka 160. člena ustave in sedme alinee prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) odločiti o sporu glede pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo. Za spore o pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi se po določbi 62. člena ZustS smiselno uporabljajo določbe 61. člena ZUstS. Po določbi drugega odstavka 61. člena ZUstS lahko, če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen. V tem primeru zavračata pristojnost za odločitev Ministrstvo za okolje in prostor kot državni organ in vlagateljica, to je Mestna občina Ljubljana kot organ lokalne skupnosti.
5. Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95 in 44/96 – odl. US – v nadaljevanju: ZPDF) v tretjem členu določa, katere izmed prevzetih upravnih nalog opravljajo upravne enote. Zakonodajalec se je odločil za metodo naštevanja zakonov po posameznih področjih. Vse upravne naloge, določene z zakoni, ki jih vsebuje spisek iz 3. člena ZPDF, opravljajo upravne enote.
6. Po določbi 12. člena zakona o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 1/87 – v nadaljevanju: ZVUK) nadzor nad tem, kako upravljalci kopališč izvršujejo določbe zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, opravljajo pristojni inšpekcijski upravni organi. Inšpekcijski organ lahko z odločbo začasno prepove obratovanje kopališča, če ugotovi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za obratovanje ter določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti v določenem roku niso odpravljene, inšpektor organu iz prvega odstavka 6. člena ZVUK predlaga, da prepove obratovanje kopališča. V prvem odstavku 6. člena ZVUK pa je določeno, da izdaja dovoljenje za obratovanje kopališča za gradbene zadeve pristojni občinski upravni organ. V skladu z 12. členom ZVUK torej slednji tudi prepove obratovanje kopališča, kar je predmet konkretnega spora.
7. Ustavno sodišče ugotavlja, da ZVUK res ni izrecno naveden v ZPDF, vendar to ne pomeni, da pristojnosti v konkretnem primeru ni prešla na državo. V ZPDF je namreč pod točko VI/2 člena 3 naveden zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94 – odlUS in 69/94 – odlUS, v nadaljevanju: ZGO). Po tem zakonu (64. člen) izdaja uporabno dovoljenje (dovoljenje, da se objekt lahko da v obratovanje) upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Iz zgoraj navedenih določb ZVUK je razvidno, da o izdaji dovoljenja za obratovanje kopališča in o prepovedi obratovanja kopališča odloča za gradbene zadeve pristojni upravni organ. Glede na navedeno ustavno sodišče ugotavja, da so pristojnosti na področju izdaje dovoljenj za obratovanje in prepoved obratovanja javnih kopališč prešle na upravne enote posredno, preko ZGO.

8. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 62. člena in četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen in sodnice ter sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.