Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 172. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95, 28/96 in 26/97) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. 12. 1998 sprejel
O D L O K
o letnemu planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999 (OdLPVA99)
Plan razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 1999 temelji na:
– nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96 in 41/98),
– zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/98).
Kot poraba v letu 1999 so predvidena izvedena in dejansko obračunana dela v tem letu (fakturirana realizacija).
1. Razvoj avtocest
1.1. Priprava projektne dokumentacije za avtocestne odseke, katerih gradnja je predvidena po letu 1999
V letu 1999 se pripravlja projektna in druga dokumentacija za vse avtocestne odseke iz avtocestnega programa, katerih pričetek gradnje je predviden po letu 1999. Opravijo se naslednja dela:
– tehnično in strokovno preverjanje različnih variant tras v prostoru in usklajevanje s prostorskimi plani,
– izdelava idejnih študij in idejnih projektov, strokovne priprave lokacijskih načrtov in vodenje lokacijskih postopkov,
– izdelava projektov za razpise in projektov za izvedbo.
Ta dela se bodo v letu 1999 izvajala na naslednjih avtocestnih odsekih:
– Maribor–Lenart,
– Beltinci–Pince (brez dvopasovne obvoznice Lendava),
– Fram–Hajdina,
– priključek Ljubečna,
– priključek Razdrto,
– navezava na luko Koper,
– Koper–Izola,
– Jagodje–Lucija,
– Vrba–Peračica,
– Peračica–Podtabor,
– Podtabor–Naklo,
– Šentvid–Koseze,
– Bič–Trebnje–Hrastje,
– Hrastje–Kronovo,
– Kronovo–Smednik in
– Smednik–Krška vas.
Za dela na navedenih odsekih so v letu 1999 predvidena finančna sredstva v višini 740,5 mio tolarjev.
1.2. Odkupi zemljišč in nepremičnin za odseke, ki se bodo pričeli graditi v letu 2000
Na tistih avtocestnih odsekih, ki se bodo pričeli graditi v letu 2000 in za katere bodo uredbe vlade o lokacijskih načrtih uveljavljene že v letu 1999, se še v tem letu prične z odkupi zemljišč in nepremičnin.
Za navedena dela so v letu 1999 predvidena finančna sredstva v višini 8 mio tolarjev.
1.3. Gradnja avtocest
1.3.1. Nadaljevanje gradnje in dokončanje avtocestnih odsekov
V letu 1999 se nadaljuje oziroma dokonča gradnja naslednjih avtocestnih odsekov in etap:
1. Hoče–Arja vas, dograditev dodatnih dveh pasov, dolžina 47 km -
zaključna dela
predana v promet: 25. 10. 1996
Izvede in dokonča se dela na dodatni protihrupni zaščiti ter izvedejo dostopne poti do zadrževalnih bazenov. Izvede se dokončna odmera zemljišč in odkupi teh zemljišč.
2. Slivnica–Fram–BDC, štiripasovna avtocesta, dolžina 7 km -
zaključna dela
predana v promet: 24. 10. 1997
Na trasi avtoceste se dokončajo dela na protihrupni zaščiti in objektih ter odpravijo pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnih pregledih. Na trasi hitre ceste pa se dokončajo dela na regulacijah in objektih ter odpravijo pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnih pregledih.
3. Priključek Slovenska Bistrica–sever, dolžina 0,8 km -
zaključna dela
predana v promet: 29. 9. 1997
Izvede se dokončna odmera zemljišč in izvršijo odkupi teh zemljišč.
4. Obvoznica Ormož, dvopasovnica, dolžina 3,8 km -
zaključna dela
predana v promet: 11. 9. 1998
Izvede se dokončna odmera cestnega prostora in zasaditev obcestnega prostora.
5. Pesnica–Slivnica, štiripasovna avtocesta, dolžina 20,7 km del 1. etape od Slivnice do Ptujske ceste (4,4 km) -
nadaljevanje in dokončanje gradnje
predvidena predaja v promet: v novembru 1999
Izvaja se projektiranje. Dokonča se rekonstrukcija Miklavške ceste, izvedejo se pripravljalna dela na pododseku avtoceste od km 2,60 do km 3,08. Poteka izvedba glavnih gradbenih del na pododseku avtoceste od km 3,08 do km 6,70. Vsa dela se predvidoma končajo v letu 1999. V letu 1999 se prične arhitekturna in hortikulturna ureditev ter izvedba del na protihrupni zaščiti.
6. Obvoznica Lendava, dvopasovnica, dolžina 6,8 km -
nadaljevanje in dokončanje gradnje
predvideno dokončanje gradnje v celoti: v juliju 1999
V celoti se pridobijo potrebna zemljišča. Dokončajo se zemeljska dela, dela na zgornjem ustroju, dela na premostitvenih objektih in cestni opremi ter ureditvi obcestnega prostora. Odpravijo se pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnih pregledih.
7. Slovenska Bistrica–Hajdina, dolžina 14,1 km
rekonstrukcija od priključka Sl. Bistrica do obvoznice Pragersko, dolžina 3,5 km -
izvedba rekonstrukcije obstoječe magistralne ceste
predvidena predaja v promet: v juniju 1999
Dokončajo se zemeljska dela, dela na voziščni konstrukciji in opremi ceste, premostitvenih objektih, prestavitvi komunalnih vodov in regulacijah.
8. Hajdina–Ormož, dvopasovnica, dolžina 30 km
1. etapa: Hajdina–Ptuj, dolžina 3,7 km -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč, pričetek gradnje
predvidena predaja v promet: v avgustu 2000
Izvedejo se pripravljalna dela, prične se z izvedbo zemeljskih del, del na zgornjem ustroju in objektih.
9. Lenart–Beltinci, štiripasovna avtocesta, dolžina 42,3 km
1. etapa: Vučja vas–Beltinci z rekonstrukcijo R353 (14,6 km) -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč, izvedba pripravljalnih del na trasi avtoceste ter rekonstrukcija R 353
predvidena predaja v promet: v decembru 2002
Izvedejo se pripravljalna dela. Dokonča se rekonstrukcija R 353, izvedejo se pripravljalna dela za gradnjo mostu čez Muro ter pripravljalna dela na preostali trasi avtocestnega odseka Vučja vas–Beltinci.
10. Priključek Lopata, dolžina 3,1 km -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč, pripravljalna dela predvidena predaja v promet: v juniju 2001
11. Arja vas–Vransko, štiripasovna avtocesta, dolžina 20,9 km
zaključna dela,
predana v promet: 19. 9. 1997
Dokonča se ureditev voda, postavijo protihrupne ograje ter izvrši hortikulturna ureditev. Sanirajo se plazovi, ki so se pojavili v letu 1998. Dokončajo se dela na ABC sistemu, uredijo se dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč ter dokončajo potrebne sanacije občinskih cest.
12. Blagovica–Šentjakob, štiripasovna avtocesta, dolžina 20,2 km
1. etapa: Šentjakob–Krtina (8,1 km) -
nadaljevanje projektiranja in pripravljalnih del na celotnem odseku in nadaljevanje gradnje prve etape
predvidena predaja v promet: november 2000
Na celotnem odseku se pridobijo vsa potrebna zemljišča, izvede se del potrebnih prestavitev komunalnih vodov in naprav, nadaljuje pa se tudi ureditev obstoječih cest. Na etapi Šentjakob–Krtina se izvedejo vsa pripravljalna dela, izvedejo se zemeljska dela, dela na premostitvenih objektih, izvedejo se regulacije vodotokov, prestavitve elektrovodov, melioracije ter nadaljevanje arheoloških izkopavanj. Nadaljuje se gradnja nadomestnih objektov ter izvedba vodnega rova Drtijščica in zadrževalnika Drtijščica.
13. Blagovica–Šentjakob, štiripasovna avtocesta, dolžina 20,2 km
2. etapa: Krtina–Lukovica in del 3. etape Lukovica–Blagovica do CP Kompolje (6,2 km) -
nadaljevanje gradnje
predvidena predaja v promet: november 2000
Na etapi Krtina–Lukovica in delu etape Lukovica–Blagovica (do CP Kompolje) se izvedejo vsa pripravljalna dela, izvedejo pa se tudi zemeljska dela, gradnja premostitvenih objektov, regulacije vodotokov, prestavitve elektrovodov, melioracije, izvede se čistilna naprava Lukovica ter zbiralnik za odpadno vodo.
14. Malence–Šentjakob, štiripasovna avtocesta, dolžina 10,7 km -
nadaljevanje in dokončanje gradnje
predvidena predaja v promet: v sredini leta 1999
Končajo se preostala zemeljska dela (protihrupni nasipi), izvedejo se dela na zgornjem ustroju, odvodnjavanju, opremi avtoceste, dela na deviacijah ter dela na regulacijah. V letu 1999 se končajo vsi podvozi, nadvozi, mostovi, oba viadukta v Bizoviku ter predora Golovec in Strmec. Dokonča se tudi sanacija komunalne infrastrukture v naselju Bizovik.
15. Zadobrova–Tomačevo, štiripasovna cesta, dolžina 4,3 km -
nadaljevanje in dokončanje gradnje,
predvidena predaja v promet: 2,2 km do Šmartinske ceste je bilo predano v promet 30. 10. 1996, ostalo predvidoma v sredini leta 1999
V letu 1999 se izvršijo dokončni odkupi zemljišč.
16. Čebulovica–Divača, štiripasovna avtocesta, dolžina 5,1 km
zaključna dela,
predana v promet: 12. 7. 1995
Dokončajo se vsa dela pri rekonstrukciji AC baza Postojna in izvede nadvoz oziroma ustrezno zavarovanje prehoda čez železnico v Dolnjem Ležečem.
17. Divača–Kozina, štiripasovna avtocesta, dolžina 6,7 km -
zaključna dela
predana v promet: 27. 3. 1998
Poteka izvedba ABC sistema pobiranja cestnine na CP Divača.
18. Kozina–Klanec, štiripasovna avtocesta, dolžina 4,8 km
1. etapa od km 6,7 do km 7,5 (0,8 km) -
nadaljevanje in dokončanje gradnje
predvidena predaja v promet: konec leta 1999
Dokončajo se vsa pripravljalna dela, zemeljska dela in prestavitve komunalnih vodov. V celoti se izvedejo dela na zgornjem ustroju, dela na odvodnjavanju in opremi ceste ter dela na deviacijah. Zgradi se čelna cestninska postaja Kozina in cestninska postaja v območju priključka Kozina, vključno z ABC sistemom pobiranja cestnine.
19. Kozina–Klanec, štiripasovna avtocesta, dolžina 4,8 km
2. etapa: od km 7,5 do km 11,5 (4 km) -
nadaljevanje gradnje
predvidena predaja v promet: v juniju 2000
Poteka izvedba pripravljalnih del, zemeljskih del, del na zgornjem ustroju in prestavitvi komunalnih vodov ter del na deviacijah. Predviden je tudi pričetek izgradnje nadvoza, dveh viaduktov in treh podvozov.
20. Razdrto–Vipava, hitra cesta, dolžina 15,8 km
1. etapa: od razcepa Razdrto do km 1,3 (1,3 km) -
nadaljevanje in dokončanje gradnje
predvidena predaja v promet: v decembru 1999
Dokončajo se vsa pripravljalna dela in zemeljska dela. V celoti se izvedejo dela na zgornjem ustroju, odvodnjavanju, deviacijah, podvozu, opremi ceste ter izgradnji nove cestninske postaje Razdrto, vključno z ABC sistemom pobiranja cestnine.
21. Razdrto–Vipava, hitra cesta, dolžina 15,8 km
3. etapa: Vipava–Podnanos, dolžina 3,8 km -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč, pričetek gradnje predvidena predaja v promet: v novembru 2000
Ob koncu leta 1999 je predviden pričetek izvedbe pripravljalnih del, zemeljskih del in prestavitve komunalnih vodov.
22. Vipava–Selo, hitra cesta, dolžina 15,30 km -
nadaljevanje gradnje
predvidena predaja v promet: delno v oktobru 1999, delno v juniju 2000
Dokončajo se vsa zemeljska dela, nadaljujejo in dokončajo se dela na zgornjem ustroju, dela na odvodnjavanju in ureditvi regulacij. Izvajajo se dela na deviacijah in opremi ceste ter finalizacijska dela na dveh viaduktih, ki bosta v letu 1999 dokončana. Prav tako se dokončajo dva podvoza, dva nadvoza in pokriti ukop, na katerih v letu 1999 potekajo dela na spodnji in zgornji konstrukciji, krovu ter finalizacijska dela. Na šestnajstih propustih, šestih podvozih, dveh nadvozih in štirih mostovih se v letu 1999 v celoti izvedejo finalizacijska dela. V oktobru 1999 bo predan prometu pododsek Selo–Log v dolžini 11,5 km, v juniju 2000 pa pododsek Log–Vipava v dolžini 3,18 km.
23. Selo–Šempeter, hitra cesta, dolžina 11,8 km -
zaključna dela
predana v promet: 24. 5. 1996
Nadaljujejo in dokončjo se dela pri izgradnji protihrupne zaščite ter dela na končni ureditvi počivališča Vogrsko–sever.
24. Izola–Jagodje, dograditev dodatnih dveh pasov, dolžina 3,6 km -
nadaljevanje in dokončanje gradnje dela odseka v dolžini 2,3 km
predvidena predaja v promet: dograjeni odsek (2,3 km) v juniju 1999
Dokončajo se vsa pripravljalna dela, zemeljska dela in prestavitve komunalnih vodov, pričnejo in dokončajo pa se dela na zgornjem ustroju, odvodnjavanju, deviacijah in opremi ceste.
25. Vransko–Blagovica, štiripasovna avtocesta, dolžina 16,8 km
1. etapa Vransko–Trojane (8,6 km) -
nadaljevanje gradnje
predvidena predaja v promet: konec leta 2001
Zaključijo se pripravljalna dela, predviden je pričetek zemeljskih del, del na ureditvah vodotokov in potokov z delnimi regulacijami ter prestavitev komunalnih vodov. Izvrši se četrtina vseh potrebnih del na objektih na tej etapi. Prav tako potekajo dela za zavarovanje pobočij ukopov in nasipov. Predviden je pričetek del na varovanju portalov predorov Ločica in Jasovnik ter izvajanje izkopnih del na teh portalih in pričetek izkopa predora Ločica.
26. Vransko–Blagovica, štiripasovna avtocesta, dolžina 16,8 km
2. etapa: Trojane–Blagovica s predorom Trojane (8,2 km) -
nadaljevanje gradnje
predvidena predaja v promet: konec leta 2002
Izvedejo se pripravljalna dela, zemeljska dela, dela na ureditvah vodotokov in potokov z delnimi regulacijami ter prestavitve komunalnih vodov. Prične se z deli na objektih etape Trojane–Blagovica, kakor tudi na izvedbi opornih in podpornih zidov. Na predoru Trojane v letu 1999 potekajo izkopna dela iz vzhodnega in zahodnega portala ter dela na varovanju portalov predora.
27. Višnja gora–Bič, štiripasovna avtocesta, dolžina 11,2 km
nadaljevanje gradnje
predvidena predaja v promet: v juliju 2000
Pridobivajo se še manjkajoča zemljišča in objekti za rušenje. Zaključijo se arheološke raziskave. Izvedejo se vsa pripravljalna dela, prestavitve komunalnih vodov, zemeljska dela na trasi, zgornji ustroj z obrabnim slojem. Izvedejo se mostovi, podvozi in večina nadvozov. Zgradi se desna polovica viadukta Ivančna gorica, obstoječi viadukt se poruši, gradi se leva polovica viadukta. Gradi se cestninska postaja v Dobu.
28. Naklo–Kranj, dograditev dodatnih dveh pasov, dolžina 8,7 km -
nadaljevanje gradnje
predvidena predaja v promet: druga polovica leta 2000
Izdela se študija upravičenosti izgradnje dodatnih priključkov v Naklem in Kranju s pripadajočo prometno študijo. Pridobijo se manjkajoča zemljišča. Konča se gradnja viadukta Rupovščica in mostu Kokra. Prične se z gradnjo dodatnih dveh pasov trase avtoceste.
Skupno je to nadaljevanje gradnje na:
– 95,5 km novih štiripasovnih avtocest, od katerih bo 27,8 km v letu 1999 tudi predanih v promet,
– 6,8 km obvoznice Lendava, ki bo v 1999 tudi predana v promet,
– 38,5 km rekonstrukcije ceste med priključkom Sl. Bistrica–sever in obvoznico Pragersko, ki bo v letu 1999 tudi predana v promet,
– 38,7 km dvopasovnice med Hajdino in Ptujem,
– 38,1 km priključka Lopata in
– 1 km dograditve dodatnih dveh pasov k obstoječi dvopasovnici, od katerih bo 2,3 km v letu 1999 tudi predanih v promet.
Zaključna dela pa se v letu 1999 izvajajo na 53,7 km novih štiripasovnih avtocest, 47 km dograjenih dveh pasovih k obstoječi dvopasovnici, 0,8 km priključka Slovenska Bistrica–sever in 3,8 km obvoznice Ormoža, ki so bili predani v promet že pred letom 1999.
Vrednost del na teh odsekih v letu 1999 je prikazana v naslednji tabeli. Celotne investicijske vrednosti teh odsekov so prikazane na nivoju cen september 1997, brez stroškov financiranja.
--------------------------------------------------------------------------------
Odsek Dolžina Celotna Vrednost
v investicijska del v
km vrednost letu 1999
(sept. 97) v 000 SIT
v 000 SIT
--------------------------------------------------------------------------------
Hoče-Arja vas* 47,0 17,567.834 123.827
Slivnica-Fram-BDC 7,0 8,691.575 454.612
Priključek Slovenska Bistrica 0,8 529.447 20.000
Obvoznica Ormož 3,8 2,064.290 51.000
Pesnica-Slivnica, del 1. etape
od Slivnice do priključka Ptujska 4,4 9,592.848 5,092.219
Obvoznica Lendava 6,8 2,958.014 1,001.670
Rekonstrukcija od priklj. Slovenska
Bistrica do obv. Pragersko 3,5 640.641 280.565
Hajdina-Ormož, 1. etapa Hajdina-Ptuj 3,7 2,133.600 512.750
Lenart-Beltinci, 1. etapa Vučja
vas-Beltinci z rekonstrukcijo R 353 14,6 21,957.600 1,778.720
Priključek Lopata 3,1 1.747.200 408.000
Arja vas-Vransko 20,9 21,514.345 371.550
Blagovica-Šentjakob, 1. etapa
Šentjakob-Krtina 8,1 18,530.400 6,546.047
Blagovica-Šentjakob, 2. etapa
Krtina-Lukovica in del 3. etape
Lukovica-Blagovica do CP Kompolje 6,2 12,620.580 2,487.000
Malence-Šentjakob 10,7 35,037.160 11,135.045
Zadobrova-Tomačevo 4,3 7,452.280 36.658
Čebulovica-Divača 5,1 4,991.439 205.000
Divača-Kozina 6,7 6,853.080 70.000
Kozina-Klanec, 1. etapa od
km 6,7 do 7,5 0,8 3,712.800 3,371.113
Kozina-Klanec, 2. etapa do
km 7,5 do 11,5 4,0 7,123.200 2,274.279
Razdrto-Vipava, 1. etapa od
razcepa Razdrto do km 1,3 1,3 1,780.799 1,666.820
Razdrto-Vipava, 3. etapa
Vipava-Podnanos 3,8 2,772.000 685.816
Vipava-Selo 11,5 11,681.620 3,200.538
Selo-Šempeter 11,8 9,044.513 220.000
Izola-Jagodje* 2,3 579.599 685.392
Vransko-Blagovica, 1. etapa
Vransko-Trojane 8,6 38,022.151 7,039.766
Vransko-Blagovica, 2. etapa
Trojane-Blagovica s predorom
Trojane 8,2 37,331.362 1,320.156
Višnja Gora-Bič 11,2 11,961.600 5,390.460
Naklo-Kranj* 8,7 2,954.395 566.500
--------------------------------------------------------------------------------
VSE SKUPAJ 228,9 301,846.368 56,995.503
--------------------------------------------------------------------------------
* dograditev dodatnih dveh pasov
** Izračun investicijskih vrednosti in dovoljenih odstopanj za avtocestni odsek Malence–Šentjakob in odsek hitre ceste Zadobrova–Tomačevo je podan ob upoštevanju določil 5. podpoglavja III. poglavja nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, kjer so osnove za dovoljeno odstopanje dejanskih investicijskih stroškov od ocenjene investicijske dolarske vrednosti določene v tabeli 3.
Nova investicijska vrednost za avtocestni odsek Zadobrova–Tomačevo znaša 7.452,280.000 tolarjev (nivo cen september 1997), kar je po tečaju 1 USD dolar = 168 tolarjev (tečaj september 1997) 44,36 mio USD. To je za 28,3% manj od predvidene investicijske vrednosti iz tabele 3, ki znaša 56,90 mio USD.
Nova investicijska vrednost za avtocestni odsek Malence–Šentjakob znaša 35.037.160.000 tolarjev (nivo cen september 1997), kar je po tečaju 1 USD dolar = 168 tolarjev (tečaj september 1997) 208,55 mio USD. To je za 15,2% več od predvidene investicijske vrednosti iz tabele 3, ki znaša 181 mio USD.
Skupna nova investicijska vrednost obeh avtocestnih odsekov znaša 42.489,440.000 tolarjev (nivo cen september 1997), kar je po tečaju 1 USD dolar = 168 tolarjev (tečaj september 1997) 252,91 mio USD. To je skupno za 6,3% več, kot je predvideno v tabeli 3, kjer je skupna investicijska vrednost za ta dva odseka 237,90 mio USD.
Za novo sklenjene gradbene pogodbe v letu 1999 za odseke, na katerih se graditev v letu 1999 nadaljuje ali dokončuje, se predvideva plačilo avansov v skupni vrednosti 6.980 mio tolarjev.
1.3.2. Pričetek gradnje novih avtocestnih odsekov
Poleg nadaljevanja in dokončanja gradenj, pričetih v preteklih letih, se v letu 1999 pričnejo naslednja dela na novih odsekih oziroma pododsekih (etapah):
1. Pesnica–Slivnica, štiripasovna avtocesta, dolžina 20,7 km
del 1. etape: Zrkovska cesta od km 0,0 do km 0,87, dolžina 0,9 km -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, pričetek gradnje
Izvedejo se arheološka raziskovalna dela. Prične se z gradnjo in sicer izvajanjem pripravljalnih del, zemeljskih del in del na objektih. Potekajo tudi dela na opremi ceste in komunalni infrastrukturi.
2. Pesnica–Slivnica, štiripasovna avtocesta, dolžina 20,7 km
del 1. etape: Hitra cesta 2B, dolžina 2,4 km -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, pričetek gradnje
Prične se z gradnjo in sicer se v celoti izvedejo pripravljalna dela, potekajo pa bodo tudi zemeljska dela, dela na objektih ter dela na komunalni infrastrukturi.
3. Lenart–Beltinci, štiripasovna avtocesta, dolžina 42,3 km
2. etapa: Lenart–Cogetinci (15,6 km) -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč.
4. Lenart–Beltinci, štiripasovna avtocesta, dolžina 42,3 km
3. etapa: Cogetinci–Vučja vas (12,1 km) -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč
5. Slovenska Bistrica–Hajdina, dolžina 14,1 km
Obvoznica Pragersko, dolžina 5,3 km -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč, pričetek gradnje
Potekajo pripravljalna dela in zemeljska dela.
6. Hajdina–Ormož, dvopasovnica, dolžina 30 km
4. etapa: Gorišnica–Ormož (10,5 km) -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč, pričetek gradnje
Z gradnjo se prične v zadnjem kvartalu leta 1999 in sicer z izvajanjem pripravljalnih del, zemeljskih del, z izvedbo zgornjega ustroja, odvodnjavanja, del na deviacijah in priključnih cestah ter mostu čez kanal.
7. Blagovica–Šentjakob, štiripasovna avtocesta, dolžina 20,2 km
del 3. etape: Lukovica (CP Kompolje)–Blagovica (5,9 km) -
pričetek pripravljalnih del in pričetek gradbenih del
V letu 1999 se izvede prestavitev komunalnih vodov.
8. Klanec–Ankaran, štiripasovna avtocesta, dolžina 14,6 km
1. etapa: Srmin–Socerb (10,1 km) -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč ter pričetek gradnje
Z gradnjo se prične v decembru leta 1999 in sicer z izvajanjem pripravljalnih del.
9. Klanec–Ankaran, štiripasovna avtocesta, dolžina 14,6 km
2. etapa: Socerb–Klanec (4,5 km) -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč ter pričetek gradnje
Z gradnjo se prične v decembru leta 1999 in sicer z izvajanjem pripravljalnih del.
10. Razdrto–Vipava, hitra cesta, dolžina 15,8 km
2. etapa: Rebernice (10,7 km) -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč
V letu 1999 se izvedejo arheološka raziskovalna dela ter oddaja gradbenih del.
11. Škofije–Srmin, štiripasovna avtocesta, dolžina 3,1 km -
izdelava investicijskega programa in projektno tehnične dokumentacije, odkupi zemljišč in pričetek gradnje
Z gradnjo se prične v oktobru leta 1999 in sicer z izvedbo pripravljalnih del, zemeljskih del ter pričetkom del na posameznih objektih.
12. Krška vas–Obrežje, štiripasovna avtocesta, dolžina 12,3 km -
izdelava investicijskega programa in projektne dokumentacije, odkupi zemljišč
Pripravljalna dela oziroma pričetek gradnje je v letu 1999 predviden na:
– 74,3 km novih štiripasovnih avtocest,
– 0,5 km dvopasovnice med Gorišnico in Ormožem,
– Zrkovski cesti (0,9 km) in hitri cesti (2,4 km) v Mariboru ter
– 5,3 km obvoznice Pragerskega.
Investicijske vrednosti za odseke, ki se pričnejo graditi v letu 1999 in viri financiranja so prikazani v naslednji tabeli v 000 tolarjev (1 USD = 168 tolarjev).
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
AC odsek Invest. Stroški Invest. vred. Lastna Krediti
vrednost financiranja s strani financ sredstva skupaj
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zrkovska cesta
(del 1. etape odseka
Pesnica-Slivnica 789.600 0 789.600 789.600 0
Hitra cesta 2B
(del 1. etape odseka
Pesnica-Slivnica) 3,393.600 203.616 3,597.216 1,077.216 2,520.000
Lenart-Cogetinci 12,348.000 1,481.760 13,829.760 2,909.760 10,920.000
Cogetinci-Vučja vas 12,096.000 1,451.520 13,547.520 2,627.520 10,920.000
Obvoznica Pragersko 2,772.000 0 2,772.000 2,772.000 0
Gorišnica-Ormož 2,973.600 0 2,973.600 2,973.600 0
Lukovica (CP Kompolje)
-Blagovica 11,050.620 1,049.809 12,100.429 2,064.781 10,035.648
Srmin-Socerb 33,595.976 3,191.618 36,787.594 16,124.832 20,662.762
Socerb-Klanec 13,132.232 1,247.562 14,379.794 3,122.556 11,257.238
Rebernice 26,324.600 1,316.230 27,640.830 10,336.830 17,304.000
Škofije-Srmin 4,401.600 0 4,401.600 4,401.600 0
Krška vas-Obrežje 8,400.000 588.000 8,988.000 3,108.000 5,880.000
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 1999 131,277.828 10,530.115 141,807.943 52,308.295 89,499.648
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 1999 v mio USD 781,4 62,7 844,1 311,4 532,7
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrednost del v letu 1999 v naslednji tabeli je prikazana po tekočih cenah. Celotne investicijske vrednosti na teh odsekih so prikazane na nivoju cen september 1997, brez stroškov finanaciranja.
--------------------------------------------------------------------------------
Odsek Dolžina Celotna Vrednost
v investicijska del v
km vrednost letu 1999
(sept. 97) v 000 SIT
v 000 SIT
--------------------------------------------------------------------------------
Zrkovska cesta (del 1. etape
odseka Pesnica-Slivnica) 0,9 789.600 349.643
Hitra cesta 2B (del 1. etape
odseka Pesnica-Slivnica) 2,4 3,393.600 582.682
Lenart-Cogetinci 15,6 12,348.000 215.000
Cogetinci-Vučja vas 12,1 12,096.000 305.000
Obvoznica Pragersko 5,3 2,772.000 303.000
Gorišnica-Ormož 10,5 2,973.600 522.384
Lukovica (CP Kompolje)-Blagovica 5,9 11,050.620 100.000
Srmin-Socerb* 10,1 33,595.976 530.520
Socerb-Klanec* 4,5 13,132.232 60.520
Rebernice 10,7 26,324.600 294.578
Škofije-Srmin 3,1 4,401.600 604.942
Krška vas-Obrežje 12,3 8,400.000 114.000
--------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 93,4 131,277.828 3,982.269
--------------------------------------------------------------------------------
* Investicijska vrednost za odsek Klanec–Srmin (etapi Srmin–Socerb in Socerb–Klanec) v višini 46.728.208.000 tolarjev (nivo cen september 1997) pomeni glede na investicijsko vrednost v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki znaša 36.489.600.000 (nivo cen september 1997), povečanje za 10.238.608.000 tolarjev, oziroma za 28,18%, kar je še vedno v okviru odstopanj investicijskih vrednosti, ki jih spremembe in dopolnitve nacionalnega programa izgradnje avtocest za ta odsek dopuščajo (50%). Povečanje investicijske vrednosti je nastalo zaradi višje in natančnejše stopnje obdelave projektne dokumentacije, kar vključuje natančnejšo oceno količin in enotnih cen v okviru idejnega projekta, predvsem pa zaradi upoštevanja dodatnih predlaganih rešitev med javno razgrnitvijo trase. Javna razgrnitev je končana, uredba Vlade o LN pa še ni sprejeta, zato bodo možna še nadaljnja odstopanja od navedene investicijske vrednosti.
Za sklenjene gradbene pogodbe za odseke, na katerih se gradnja v letu 1999 začenja, se predvideva plačilo avansov v skupni vrednosti 890 mio tolarjev.
1.3.3. Zaključna dela na avtocestah, zgrajenih pred letom 1994
Na nekaterih avtocestnih odsekih, ki so že pod prometom, se izvedejo še nekatera zaključna in dodatna dela, ki so bila zahtevana pri izdaji lokacijskih odločb ali pa so bila zahtevana pri tehničnih pregledih in jih zaradi potrebnih predhodnih postopkov ni bilo mogoče zaključiti v preteklih letih in se tako prenašajo v leto 1999. V predvidenih sredstvih za ta dela, so zajeta tudi sredstva za dokončno ureditev premoženjsko-pravnih zadev na teh avtocestah.
V nadaljevanju je podana rekapitulacija potrebnih sredstev za ta dela.
SMER ZAHOD–VZHOD
------------------------------------------------------
Odsek mio SIT
------------------------------------------------------
Razcep Razdrto (14.000*)
Razdrto–Čebulovica (300.000*)
Koper–Ankaran (90.000*)
------------------------------------------------------
SKUPAJ -
------------------------------------------------------
SMER SEVER–JUG
------------------------------------------------------
Odsek mio SIT
------------------------------------------------------
Hrušica–Vrba 28.000 (222.000*)
Malence–Šmarje SAP 95.000 (60.000*)
Šmarje SAP–Višnja gora 263.000 (107.000*)
------------------------------------------------------
SKUPAJ 386.000
------------------------------------------------------
VSE SKUPAJ DOKONČANJA AC 386 mio SIT
* sredstva že zagotovljena s finančnimi načrti v preteklih letih
1.3.4. Dela Inženirja
“Inženir“ je v skladu s pogoji FIDIC strokovna organizacija, ki za investitorja oziroma naročnika opravlja vsa potrebna tehnično–strokovna opravila za izvedbo projekta. Tako organizacijo za izvajanje strokovnih nalog zahtevajo tudi mednarodne finančne ustanove (EIB in EBRD) kot enega izmed pogojev za dodelitev posojil.
Delo Inženirja na podlagi pogodb z DARS d.d. opravljajo Družba za državne ceste d.o.o., Univerza v Mariboru, ZIL, Inženiring d.d. in Contsructa Inženiring d.o.o.
Za opravljanje del Inženirja so v letu 1999 predvidena finančna sredstva v višini 1.780 mio tolarjev.
Delo Inženirja predstavlja v letu 1999 organizacijo in nadzor nad 40 velikimi investicijami na področju avtocest in ostalih cest. To je 8 investicij ali 25% več kot v letu 1998. Poleg tega se intenzivirajo dela na 6 investicijah na odsekih državnih cest v sklopu avtocestnega programa. V letu 1999 strokovne ekipe Inženirja nadaljujejo organizacijo in nadzor nad predhodnimi deli in pripravo projektne dokumentacije na 16 odsekih avtocest, katerih gradnja je predvidena po letu 1999. Inženir v letu 1999 nadzira tudi dela na vzdrževanju že zgrajenih avtocest. Dolžina teh cest se bo v letu 1999 povečala.
Finančna realizacija del, ki jih organizira in vodi Inženir se bo v letu 1999 povečala za preko 30%, strošek Inženirja pa za nekaj več kot 10%.
Delež stroška Inženirja v letu 1999 bo predstavljal 2,1% od celotne porabe, predvidene s planom razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 1999.
Dela Inženirja zajemajo predvsem naslednje naloge:
– pridobivanje vseh upravnih dovoljenj, študij in tehnične dokumentacije,
– izvajanje nadzora izvedbe gradnje (trasa AC z objekti, deviacije, regulacije, nadomestni objekti, elektrovodi, plinovodi in druge komunalne naprave),
– skrb za odpravo pomanjkljivosti zgrajenih objektov in napak v garancijski dobi, ter investicijsko vzdrževanje zgrajenih objektov,
– priprava in razvijanje vseh vrst tehnoloških postopkov potrebnih za gradnjo in vzdrževanje AC,
– pridobivanje tehnične dokumentacije za vse objekte in strokovno svetovanje (objekti, mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi)
– vodenje postopkov pri pridobivanju zemljišč in reševanje druge pravne problematike,
– vodenje postopkov za vse razpise, kalkulacije in preverjanje ponudbenih cen in vrednosti vseh ponujenih del,
– računalniška obdelava podatkov in podpora strokovnim službam,
– stiki z javnostmi in pridobivanje strokovne literature,
– pridobivanje celotne tehnične dokumentacije in izvajanje nadzora nad gradnjo predorov,
– tehnična kontrola projektne dokumentacije in strokovnih rešitev,
– razreševanje celovite ekološke problematike v zvezi z izgradnjo AC,
– planiranje in nadzor rednega vzdrževanja AC,
– storitve posameznih strokovnjakov in tehnične ekspertize.
2. Vzdrževanje avtocest
2.1. Redno vzdrževanje avtocest
Redno vzdrževanje avtocest na podlagi letne pogodbe z DARS, d.d. opravlja Javno podjetje za vzdrževanje avtocest.
Na vsakih ca. 50 km avtocest je postavljena avtocestna baza, v kateri je za pomoč voznikom na cesti in za vsa redna vzdrževalna dela na razpolago delovna posadka in ustrezna mehanizacija. Večja vzdrževalna dela, katerih delavci, zaposleni na delih rednega vzdrževanja, zaradi prevelikega obsega del ne morejo opraviti, se oddajo drugim izvajalcem na podlagi razpisov.
Od leta 1994 poteka intenzivnejše obnavljanje cestišč, objektov in opreme. Obseg zapor prometa je zato zelo velik in s tem bistveno povečan obseg del pri postavljanju in odstranjevanju signalizacije. Tudi v letu 1999 se bo nadaljevalo intenzivno obnavljanje, zato obseg zapor še ne bo zmanjšan.
Za redno vzdrževanje avtocest se v letu 1999 nameni 2.750 mio tolarjev. Ocena stroškov je narejena na osnovi porabe v preteklih letih in z upoštevanjem odprtja novih odsekov.
2.1.1. Zimska služba
Število delavcev Javnega podjetja za vzdrževanje avtocest je za redna vzdrževalna dela dimenzionirano za izvajanje zimske službe. Količina in kvaliteta mehanizacije za zimsko službo sta povsem primerljivi s količino in kvaliteto tovrstne mehanizacije v razvitih zahodnoevropskih državah.
V okviru zimske službe se izvajajo predvsem naslednja dela: postavitev prometnih znakov, obvestilnih tabel in snežnih kolov za izvajanje zimske službe, postavitev palisad za obrambo pred snežnimi zameti ter preprečevanje in odpravljanje poledice ter odstranjevanje snega z vozišča.
V stroške zimske službe je vključena tudi nabava posipnih materialov za preprečevanje poledice.
2.1.2. Letna služba
V času izven zimske službe potekajo naslednja večja redna vzdrževalna dela:
– obnavljanje talnih označb,
– košnja trave,
– čiščenje cestišča, kanalizacije in jarkov,
– postavljanje in odstranjevanje signalizacije za zapore in
– drugo.
2.2. Obnavljanje avtocest
Od 1. 1. 1994 dalje poteka intenzivno obnavljanje vozišč, objektov in opreme na starejših odsekih avtocest, ki so v slabem stanju zaradi pomanjkanja sredstev za obnove v preteklosti. Celotna vrednost obnov bo v letu 1999 znašala 1.550 mio tolarjev.
Obnova vozišč, objektov in opreme v letu 1999 obsega sledeča dela:
– obnova viadukta Preloge (600 mio tolarjev),
– delna popravila poškodovanih objektov (100 mio tolarjev),
– obnova opreme–signalizacija in ostalo (350 mio tolarjev),
– obnove poškodovanih vozišč – tudi na objektih (500 mio tolarjev).
2.3. Naložbe v osnovna sredstva obstoječih avtocest
Starejše avtoceste so slabše opremljene kot nove. Za zagotavljanje enake stopnje opremljenosti je potrebno stare avtoceste opremiti s sodobno elektrostrojno opremo, mehanizacijo za vzdrževanje in protihrupnimi ograjami.
Celotna vrednost naložb v osnovna sredstva obstoječih avtocest bo v letu 1999 znašala 1.050 mio tolarjev.
V letu 1999 se izvršijo naslednja dela in nabave:
– nabava nove mehanizacije in opreme kot nadomestitev dotrajane mehanizacije in opreme za vzdrževanje (300 mio tolarjev),
– izgradnja protihrupnih ograj na celotnem avtocestnem omrežju (300 mio tolarjev),
– nabava informacijske in signalizacijske opreme (190 mio tolarjev),
– nabava ABC elektronskih tablic (90 mio tolarjev),
– nadaljnja razširitev ABC sistema (70 mio tolarjev),
– razširitev CP Pesnica z dvema pasovoma in dograditvijo ABC sistema (100 mio tolarjev).
3. Razvoj ostalih cest v okviru avtocestnega programa
V letu 1999 je v okviru programa graditve avtocest predvideno tudi izvajanje del na nekaterih državnih cestah, ki dopolnjujejo avtocestni sistem ali se nanj navezujejo. Na nekaterih odsekih državnega cestnega omrežja pa povzroča izgradnja avtocestnega križa povečanje tovornega prometa, predvsem na državnih cestah ob gradbiščih in na dostopnih cestah do gradbišč. Poleg potrebe po preplastitvi ali obnovi takih odsekov je potrebno ponekod zagotoviti povečanje kapacitete ceste, ureditev križišč in zagotovitev prometne varnosti nasploh.
S tem namenom se v letu 1999 izvedejo dela na naslednjih odsekih državnih cest:
-------------------------------------------------------------------------------
Lokacija Odsek Dolžina Vrednost
v km del
v letu 1999
v 000 SIT
-------------------------------------------------------------------------------
Zahodna obvoznica
v Mariboru Maribor-levi breg 0,786 42.595
Maribor-most-Erjavčeva 2,150 1,067.275
Celje-severna magistrala rekonstrukcija
Mariborske ceste 2,900 1,218.102
Vodice-Želodnik Obvoznica Mengeš 3,300 114.000
Obv. Mengeš-Preserje 3,800 54.400
Želodnik-Vodice
(brez obv. Mengeš) 12,200 201.600
Šmarje-Dragonja dograditev 3. pasu 3,000 295.186
Slavček-Tomos 1,000 138.389
Obvoznica Novo mesto Muhaber-Bučna vas 0,831 510.260
Bučna vas-Ločna 2,201 445.000
Mele-Šratovci-Radenci 2,740 363.884
rehabilitacija cest
zaradi gradnje avtocest 2,387.553
-------------------------------------------------------------------------------
Skupaj 6,838.244
-------------------------------------------------------------------------------
Za sklenjene gradbene pogodbe za odseke državnih cest, na katerih se gradnja v letu 1999 začenja, je predvideno plačilo avansov v skupni vrednosti 370 mio tolarjev.
4. Program ukrepov na železnicah v okviru avtocestnega programa
V letu 1999 se izvedejo nekateri nujni posegi na železniških progah, ki jih je potrebno izvesti zaradi gradnje avtocest. Vrednost teh ukrepov je ocenjena na 347 mio tolarjev.
Za zagotovitev obvoznih in razbremenilnih transportnih poti med izgradnjo AC omrežja se:
a) v 5. evropskem transportnem koridorju med gradnjo AC omrežja izvedejo naslednji ukrepi:
– izdelava projektne dokumentacije za podvoz Dolnje Ležeče,
– ukinitev treh prehodov med Planino in Rakekom z izgradnjo obvoznih cest ter opremo enega prehoda kot avtomatskega cestnega prehoda oziroma izgradnjo nadvoza,
– izvedba novega podvoza Debro pri Laškem,
– izvedba deviacije lokalne ceste Zagaj (Ponikva),
– izvedba nadvoza in povezovalne ceste v Zamušanih,
– priprava dokumentacije za izvedbo nadvoza Lipa–Štore (deviacija preko mostu čez Voglajno),
– izvedba podvoza Ješenca pri Račah in
b) v 10. evropskem transportnem koridorju se med gradnjo AC omrežja izvedejo naslednji ukrepi:
– oprema prehoda Reber pri Škofljici kot avtomatski cestni prehod,
– ukinitev cestnega prehoda Briše ter preusmeritev prometa po obvozni poti na avtomatski cestni prehod.“
5. Financiranje plana razvoja in vzdrževanja avtocest, programa razvoja ostalih cest in programa ukrepov na železnicah
Vsi prilivi so ocenjeni kot dejanski tekoči prilivi v letu 1999. Tolarska protivrednost tujih posojil je izvrednotena na podlagi ocenjenega povprečnega tečaja ameriškega dolarja v letu 1999 v višini 1 USD = 173,5 tolarjev (podatek Ministrstva za finance, Proračunski priročnik za pripravo državnega proračuna in finančnih načrtov za leti 1999 in 2000, Ljubljana, 20. julija 1998).
5.1. Sredstva na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (bencinski tolar)
Pretežni del sredstev za uresničitev izgradnje posameznih avtocestnih in drugih cestnih odsekov v letu 1999 se oblikuje po zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/98).
V letu 1999 se na podlagi navedenega zakona in proračuna Republike Slovenije za leto 1999 ter v skladu z določili zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96, 78/97, 34/98 in 91/98) zagotovi najmanj 33.000 mio tolarjev.
5.2. Cestnine in najemnine
Od 1. 7. 1998 dalje znaša višina cestnine za prvi, najnižji cestninski razred 7,0649 tolarjev za kilometer popolne avtoceste. Razmerje med cestnino za najnižji (osebna vozila) in najvišji cestninski razred (težka tovorna vozila) je bilo s 1. 7. 1998 spremenjeno na 1:4 (Uradni list RS, št. 48/98). Na dan 30. 9. 1998 se je pobirala cestnina za 211,2 km avtocest.
V letu 1999 je predvidenih 14.185 mio tolarjev prihodkov od cestnin in najemnin.
Za uresničitev navedene pobrane cestnine je nujni pogoj podražitev cestnine 1. 6. 1999 za 20%, kar je v skladu s pogoji uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, določenimi s spremembami in dopolnitvami nacionalnega programa (Uradni list RS, št. 41/98).
5.3. Posojila
5.3.1. Posojila z že odobrenimi soglasji in poroštvi Državnega zbora in že sklenjenimi kreditnimi pogodbami
5.3.1.1. Evropska investicijska banka EIB (A, B in C) in EIB II
V letu 1999 je predvideno koriščenje sredstev kredita EIB (A, B in C) v višini 456 mio tolarjev (2,6 mio USD) in sredstev kredita EIB II v višini 4.749 mio tolarjev (27,4 mio USD).
5.3.1.2. Domači finančni krediti
V letu 1999 bo iz sredstev finančnih kreditov konzorcija domačih bank zagotovljeno 3.817,6 mio tolarjev (22 mio USD).
5.3.2. Posojila, z že odobrenimi soglasji in poroštvi Državnega zbora, za katere še niso sklenjene posojilne pogodbe
5.3.2.1. Novi domači in tuji finančni krediti
Na podlagi že sprejetih soglasij in poroštev Državnega zbora iz leta 1996 bo DARS d.d. v letu 1999 sklenila posojilno pogodbo z domačo ali tujo banko v višini 40 mio USD (6.940 mio tolarjev), kar bo v celoti črpano v letu 1999. Na podlagi že sprejetih soglasij in poroštev Državnega zbora iz leta 1997 bo DARS d.d. v letu 1999 sklenila posojilne pogodbe z domačimi in tujimi bankami v skupni višini 170 mio USD (29.495 mio tolarjev), od česar se črpa v letu 1999 16.536,9 mio tolarjev.
5.3.3. Posojila, za katera še niso odobrena soglasja in poroštva Državnega zbora in še niso sklenjene posojilne pogodbe
5.3.3.1. Evropska investicijska banka–novi (EIB) III
V letu 1999 je predvideno koriščenje sredstev kredita EIB III v višini 1.474,8 mio tolarjev (8,5 mio USD).
5.3.3.2. Novi finančni krediti
V letu 1999 bo iz sredstev finančnih kreditov domačih in tujih bank zagotovljeno 6.072,5 mio tolarjev (35 mio USD).
5.3.4. Drugi viri
V skladu s pogodbo o sofinanciranju avtoceste Malence–Šentjakob in Zadobrova–Tomačevo zagotovi Mestna občina Ljubljana sredstva v višini 475,4 mio tolarjev.
Rekapitulacija plana razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 1999
v 000 SIT
Viri
bencinski tolar 33,000.000
bencinski tolar 1999 33,000.000
cestnine in najemnine 14,185.000
posojil mednarodnih finančnih institucij 6,679.756
EIB I 455.968
EIB II 4,749.032
EIB III (novi) 1,474.756
domači in tuji finančni krediti 27,294.930
Konzorcij bank 3,817.600
Novi domači in tuji finančni
kredit (TFK1) 6,940.000
Novi domači in tuji finančni
kredit (DFK1 + TFK2) 16,537.330
finančni krediti–novi 6,072.500
drugi viri 475.390
Skupaj viri 87,707.576
Poraba
predhodna dela in priprava proj.- tehnične
dokumentacije za odseke po 1999 740.500
odkupi zemljišč in nepremičnin za odseke,
ki se bodo pričeli graditi v 2000 8.000
gradnja avtocest 60,977.772
nadaljevanje gradnje in dokončanje
avtocestnih odsekov 56,995.503
pričetek gradnje novih avtocestnih
odsekov 3,982.269
stroški financiranja 2,636.193
zaključna dela na avtocestah, zgrajenih
pred letom 1994 386.000
dela Inženirja 1,780.000
upravljanje in stroški pobiranja cestnin 2,424.800
redno vzdrževanje avtocest 2,750.000
obnavljanje avtocest 1,550.000
naložbe v osnovna sredstva obstoječih
avtocest 1,050.000
graditev državnih cest v sklopu
avtocestnega prometa 6,838.244
ukrepi na železnicah v sklopu
avtocestnega prometa 347.000
obveznosti iz investicijskih kreditov 2,318.143
redne obresti 1,854.031
odplačilo glavnice 464.112
Skupaj viri 83,806.652
Razlika med viri in porabo 3,900.924
od tega za avanse (plačani - poračunani
avansi) 3,739.770
od tega za ostalo 161.154
Št. 321-10/89-2/359
Ljubljana, dne 23. decembra 1998.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
