Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo podjetja Intereuropa, d.d., Koper, in drugih, na seji dne 17. decembra 1998

1. Uredba o zaračunavanju stroškov uporabe prostora za predložitev blaga carinskemu organu (Uradni list RS, št. 63/98) se razveljavi.
2. Razveljavitev iz prejšnje točke začne učinkovati dva meseca po objavi te odločbe v Uradnem listu RS.

1. Pobudnice so družbe, ki pri izvajanju svoje dejavnosti nastopajo kot carinski deklaranti, ki so po uredbi o zaračunavanju stroškov uporabe prostora za predložitev carinskemu organu (v nadaljevanju: uredba) zavezanci za plačilo stroškov uporabe prostora. Nekatere izmed njih so tudi lastnice oziroma upravljalke tega prostora. Uredba določa, da upravljalec prostora, kjer se zadržujejo vozila zaradi izvajanja carinskega nadzora, carinskemu deklarantu zaračuna stroške uporabe prostora za čas od vložitve pravilne dokumentacije za začetek carinskega postopka za blago, ki je naloženo na vozilo, do prepustitve tega blaga v carinsko dovoljeno rabo ali uporabo. Ker naj bi uredba presegla pooblastila, določena v 21. členu zakona o Vladi Republike Slovenije, pobudnice menijo, da je uredba v nasprotju s 74. in s 153. členom ustave. Predlagajo tudi, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvajanje izpodbijane uredbe.
2. Vlada je v odgovoru na pobudo navedla, da je bila, da ne bi prišlo do zapletov, ki bi nastali zaradi zapor cest s strani cestnih prevoznikov in njihovih zahtev, prisiljena urediti način pokrivanja stroškov parkiranja cestnih vozil zaradi izvrševanja carinskih formalnosti.

3. Ustavno sodišče je ob obravnavi predloga za začasno zadržanje pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) in iz prve alinee 52. člena poslovnika ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Uredba navaja kot svojo podlago 21. člen zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97 – v nadaljevanju: ZVRS). Navedeni člen zakona v svojem prvem in drugem odstavku določa:

“Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa.

Uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu.“
5. Za razmerje med zakonodajno in izvršilno oblastjo je v parlamentarni demokraciji odločilnega pomena spoštovanje legalitetnega načela. Pravna teorija opredeljuje legalitetno načelo tako, da razmerja med zakonodajno in izvršilno oblastjo opredeljuje kot vsebinsko vezanost delovanja izvršilne oblasti na zakon. Zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih predpisov in posamičnih aktov izvršilne oblasti, tako vlade kot upravnih organov, ta dejavnost pa mora biti v vsebinskem pogledu prav tako v celoti v zakonskem okviru. Uredba kot podzakonski akt mora biti v skladu z ustavo in z zakonom (tretji odstavek 153. člena ustave) in ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni vsebinske podlage, zlasti pa ne sme samostojno določati pravic in obveznosti, kakršno je plačilo stroškov uporabe prostora. Slednje ni samo v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena ustave, ampak tudi z drugim odstavkom 21. člena ZVRS.
6. Ker izpodbijana uredba nima vsebinske podlage v zakonu, jo je bilo potrebno razveljaviti. Da ne bi zaradi takojšnje razveljavitve prišlo do motenj pri izvrševanju carinskih postopkov, je ustavno sodišče uredbo razveljavilo z odložnim rokom dveh mesecev. V tem času bo imela vlada možnost pripraviti drug zakonit ukrep.
7. Ker je ustavno sodišče uredbo razveljavilo že zaradi neskladnosti s 153. členom ustave in z drugim odstavkom 21. člena ZVRS, drugih trditev pobudnic ni preizkušalo.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-352/98
Ljubljana, dne 17. decembra 1998.