Na podlagi 46., 53., 54., 55., 56., 57. in 66. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa izvajanje zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: ZDDV).
II. PREDMET OBDAVČITVE
2. člen
(promet storitev)
(1) Za promet storitev se šteje vsak promet, ki ni promet blaga.
(2) Pri popravilu stvari se pri presoji ali gre za promet blaga ali za promet storitev, upošteva vrednost deleža materiala, ki ga je porabil oziroma vgradil davčni zavezanec, ki popravi stvar. Če znaša vrednost materiala v skupni vrednosti plačila za opravljeno storitev več kot 50% se šteje, da je opravljen promet blaga in ne promet storitve.
(3) Opustitev in dopustitev nekega dejanja se šteje za opravljanje storitev. Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic. Opustitev dejanja pomeni predvsem odrekanje od konkuriranja na trgu ter prenehanje opravljanja dejavnosti.
3. člen
(oplemenitenje in izdelava izdelkov iz naročnikovega materiala)
(1) Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, se od takšne izročitve ne obračuna in ne plača DDV glede na to, da naročnik še nadalje zadrži možnost razpolaganja s tem materialom.
(2) Če proizvajalec iz prejšnjega odstavka ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik in mu neporabljenega materiala ne vrne se šteje, da je bil v tem delu opravljen promet blaga s strani naročnika proizvajalcu, od katerega se obračuna in plača DDV.
4. člen
(zamenjava)
Pri zamenjavi blaga ali storitev je promet obdavčljiv pri vsakem dobavitelju.
5. člen
(vračilo blaga)
(1) Če kupec v reklamacijskem roku ali v drugem roku, ki je določen v pogodbi, vrne blago dobavitelju se šteje, da promet ni bil opravljen.
(2) Če dobavitelj v roku iz prejšnjega odstavka zamenja eno blago z drugim se šteje, da je bil opravljen prvotno nameravan promet blaga, ki je obdavčljiv.
(3) Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kvalitete in tehničnih karakteristik, ta promet ni obdavčljiv.
(4) Če dobavitelj iz drugega in tretjega odstavka tega člena da v zamenjavo drugo blago, manjše ali večje vrednosti, te razlike povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.
6. člen
(stvarni vložki)
Od stvarnih vložkov, vplačanih v postopku povečanja osnovnega kapitala družbe se ne obračunava in ne plačuje DDV.
7. člen
(preoblikovanje pravne osebe in samostojnega podjetnika)
(1) Pri preoblikovanju pravne osebe iz ene pravnoorganizacijske oblike v drugo obliko se ne obračunava in ne plačuje DDV.
(2) Prejšnji odstavek se nanaša tudi na preoblikovanje samostojnega podjetnika – posameznika v pravno osebo in na preoblikovanje pravne osebe v samostojnega podjetnika – posameznika.
8. člen
(statusne spremembe, prenos sredstev in virov sredstev podjetja ali dela podjetja)
(1) Pri združitvi družbe (pripojitvi ali spojitvi) ter delitvi družbe na več družb v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, se ne obračunava in ne plačuje DDV.
(2) Pri prenosu podjetja ali dela podjetja (sredstev in virov sredstev), ki tvori gospodarsko celoto na drugega davčnega zavezanca, kot naslednika prenositelja, se ne obračunava in ne plačuje DDV.
(3) Pri prenosu premoženja, izkazanega v knjigovodstvu davčnega zavezanca – fizične osebe, na osebe, ki nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti davčnega zavezanca, se ne obračunava in ne plačuje DDV.
9. člen
(likvidacija in stečaj)
(1) Od prometa blaga in storitev, opravljenega v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se obračunava in plačuje DDV.
(2) Za promet, opravljen v postopku likvidacije in v postopku stečaja, je davčni zavezanec likvidacijski oziroma stečajni dolžnik.
10. člen
(prodaja blaga v postopku izvršbe)
Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda določeno blago se šteje, da je bila prodaja opravljena neposredno s strani dolžnika kupcu.
11. člen
(uporaba in prodaja zastavljenega blaga)
(1) Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se takšna uporaba šteje za storitev, od katere se plačuje DDV.
(2) Pri prodaji zastavljene stvari sta opravljena dva prometa blaga, ki sta predmet obdavčitve: prvi promet s strani zastavitelja zastavnemu upniku in drugi promet s strani zastavnega upnika kupcu zastavljene stvari.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi pri prenosu zastavljenih premoženjskih pravic.
12. člen
(vračljiva embalaža)
Zamenjava vračljive embalaže ni promet blaga v smislu 4. člena ZDDV.
13. člen
(promet blaga, za katerega ni priznana pravica do odbitka vstopnega DDV)
Od prometa blaga, od katerega davčni zavezanec pri nabavi ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, se ne obračunava in ne plačuje DDV, če ni z ZDDV drugače določeno.
14. člen
(primanjkljaj blaga)
Primanjkljaj blaga se šteje za jemanje blaga za neposlovne namene, razen:
1. primanjkljaja in izgub, nastalih zaradi višje sile;
2. primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;
3. primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje.
15. člen
(darila manjših vrednosti)
Od daril manjših vrednosti se po 2. točki drugega odstavka 5. člena ZDDV ne plačuje DDV, če pri tem ne nastane obveznost protistoritve prejemnika.
16. člen
(jemanje blaga in uporaba storitev za neposlovne namene)
Od blaga, ki ga davčni zavezanec uporabi za neposlovne namene ter od uporabe poslovnih sredstev v zasebne namene in uporabe poslovnih sredstev za opravljanje storitev v zasebne namene se plačuje DDV, če je davčni zavezanec za to blago oziroma za ta sredstva uveljavil odbitek vstopnega DDV.
17. člen
(uvoz)
Vnos blaga, od katerega se plačuje DDV pri uvozu v skladu z 11. členom ZDDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga na carinsko območje.
III. OSEBE, KI MORAJO PLAČATI DDV
18. člen
(davčni zavezanci)
(1) Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična), ki neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost v skladu s predpisi, ne glede na to, ali je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco.
(2) Davčni zavezanec opravlja dejavnost samostojno, če jo opravlja za svoj račun in na svojo odgovornost.
(3) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma samostojno in deloma nesamostojno, je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na samostojno dejavnost.
(4) Davčni zavezanec je tudi združenje oseb, če opravlja dejavnost. Če združenje oseb ni pravna oseba, mora v pogodbi o združitvi določiti enega člana združenja za davčnega zavezanca. Če s pogodbo ta oseba ni določena, jo določi davčni organ izmed članov združenja. Za davčne obveznosti združenja odgovarjajo člani združenja solidarno.
(5) Davčni zavezanec je tudi poslovna enota tuje osebe. Poslovna enota je stalno mesto poslovanja, v katerem se v celoti ali deloma opravlja dejavnost tuje osebe in primeroma vključuje: sedež uprave, podružnico, poslovalnico, tovarno, obrat, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se izkoriščajo naravna bogastva, gradbišče ali kraj, kjer se opravljajo gradbena ali montažna dela, vsak drug prostor za opravljanje dejavnosti, ki se uporablja za industrijske, trgovinske ali poklicne namene, razen, če gre za opravljanje dejavnosti neodvisnega agenta.
19. člen
(davčni zastopnik)
(1) Davčni zastopnik je pravna oziroma fizična oseba s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki jo imenuje davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, da v njegovem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.
(2) Če davčni zavezanec, ki ima sedež oziroma običajno bivališče izven Slovenije, imenuje davčnega zastopnika, mora o tem nemudoma pisno obvestiti davčni organ, ki je pristojen za davčnega zastopnika.
(3) V pisnem obvestilu iz prejšnjega odstavka mora biti navedena firma oziroma ime in sedež (naslov) oziroma stalno prebivališče ter davčna številka davčnega zastopnika.
20. člen
(plačnik DDV pri uvozu)
(1) Carinski dolžnik, ki mora po 5. točki 12. člena ZDDV pri uvozu plačati DDV, je oseba iz tretjega odstavka 143. člena carinskega zakona.
(2) Če nastane obveznost za plačilo DDV pri uvozu zaradi drugih razlogov, kot pa je sprejem carinske deklaracije za sprostitev uvoženega blaga v prost promet oziroma carinske deklaracije za začasni uvoz blaga z delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev, so carinski dolžniki, ki morajo po 5. točki 12. člena ZDDV pri uvozu plačati DDV, osebe iz četrtega odstavka 144. člena, tretjega odstavka 145. člena, tretjega odstavka 146. člena ali tretjega odstavka 147. člena carinskega zakona.
(3) Če je glede na okoliščine posameznega primera mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu s 5. točko 12. člena ZDDV pri uvozu dolžni plačati DDV, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.
(4) Če glede na okoliščine posameznega primera ni mogoče ugotoviti carinskega dolžnika v skladu s carinskimi predpisi, je dolžna DDV pri uvozu blaga plačati oseba, ki je dejanski prejemnik blaga.
IV. KRAJ OBDAVČITVE
21. člen
(prevozne storitve)
(1) Pri prevoznih storitvah se za kraj opravljene storitve šteje celoten del poti, kjer se opravi prevozna storitev. To pravilo se nanaša na vse vrste prevoza, vključno na zračni in pomorski prevoz. Če se prevozna storitev ne opravi le v Sloveniji, se DDV plača od dela prevoza, ki je opravljen v Sloveniji, del prevoza, ki je opravljen izven Slovenije, je oproščen plačila DDV. V tem primeru je potrebno prevozno storitev razdeliti glede na število prevoženih kilometrov v Sloveniji in na število prevoženih kilometrov izven Slovenije.
(2) Pri mednarodnem zračnem in mednarodnem pomorskem prevozu se šteje, da se prevoz začne s potnikovim prestopom carinske kontrolne točke pri odhodu oziroma prihodu.
22. člen
(kraj opravljanja storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV)
Pri storitvah iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV se za kraj opravljanja storitev šteje:
1. kraj sedeža davčnega zavezanca – prejemnika, če je prejemnik storitve davčni zavezanec;
2. kraj poslovne enote – prejemnika, če je prejemnik storitve poslovna enota;
3. kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev svoj sedež ali poslovno enoto (prvi odstavek 17. člena ZDDV), če prejemnik navedenih storitev ni davčni zavezanec.
V. NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNA DDV
23. člen
(splošno)
(1) Če je izdan račun, nastane obveznost obračuna DDV (v nadaljnjem besedilu: davčna obveznost) ne glede na to, v katerem delu je dobava opravljena oziroma ne glede na to ali je bila dobava opravljene ali ne.
(2) Rok plačila, odlog plačila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek davčne obveznosti.
24. člen
(postopne dobave)
Če se blago ali storitve dobavljajo postopno, davčni zavezanec ni dolžan obračunati DDV po tretjem odstavku 19. člena ZDDV, temveč ga mora obračunati najkasneje zadnji dan v obdobju, na katerega se nanaša račun oziroma plačilo, s tem, da obdobje, za katerega se obračunava, ni daljše od 31 dni.
25. člen
(izročitev blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV)
Pri izročitvi blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV, nastane obveznost obračuna DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.
26. člen
(storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV)
(1) Pri storitvah, ki jih davčni zavezanec s sedežem v tujini opravi davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji, nastane davčna obveznost v davčnem obdobju, v katerem so bile storitve opravljene.
(2) Pri storitvah iz prejšnjega odstavka, za katere je bilo opravljeno plačilo, preden so bile storitve opravljene, nastane davčna obveznost na dan plačila.
27. člen
(nevrnjena embalaža)
Pri zaračunavanju nevrnjene embalaže nastane davčna obveznost v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.
28. člen
(predplačila)
Pri predplačilih nastane davčna obveznost na dan prejema predplačila, ne glede na dejansko opravljen promet blaga oziroma storitev. DDV se obračuna po preračunanih stopnjah iz 37. člena tega pravilnika.
29. člen
(uvoz blaga)
(1) V skladu s prvim in drugim odstavkom 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat, ko nastane obveznost obračuna carinskega dolga po 143. členu carinskega zakona.
(2) Po tretjem odstavku 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat, ko nastane obveznost obračuna carinskega dolga v skladu s 144. do 147. členom carinskega zakona.
(3) Četrti odstavek 20. člena ZDDV se uporabi vedno, kadar bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s 143. do 147. členom carinskega zakona, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev »prosto«.
VI. DAVČNA OSNOVA
30. člen
(neporabljeni material)
Od neporabljenega materiala iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne vrednosti tega materiala.
31. člen
(zamenjava)
Kot vrednost iz četrtega odstavka 21. člena ZDDV se šteje tržna vrednost vsakega blaga ali storitve, ki je predmet zamenjave.
32. člen
(lastna cena)
Lastna cena po šestem odstavku 21. člena ZDDV se določa v skladu z računovodskimi standardi.
33. člen
(povečanje davčne osnove)
Po osmem odstavku 21. člena ZDDV se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo. Zaradi povišanja plačila se spremeni davčna osnova in s tem DDV oziroma odbitek vstopnega DDV. Odbitek vstopnega DDV pri prejemniku je mogoč samo, če je dobavitelj za to povečanje plačila izdal račun v skladu s 34. členom ZDDV.
34. člen
(zmanjšanje davčne osnove)
(1) Po desetem odstavku 21. člena ZDDV lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV tudi od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in bonifikacije, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.
(2) Zmanjšanje davčne osnove po desetem odstavku 21. člena ZDDV zaradi nezmožnosti poplačila je možno samo:
1. če je bil nad prejemnikom začet stečajni postopek;
2. če je bil postopek prisilne izvršbe zaradi izterjave terjatve do prejemnika neuspešen in je zato izvršilno sodišče postopek ustavilo.
(3) Zmanjšanje davčne osnove po desetem odstavku 21. člena ZDDV se pri dobavitelju lahko opravi v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV.
(4) Zneski, ki jih davčni zavezanec vrne kupcu za vrnjeno embalažo, zmanjšujejo davčno osnovo po dvanajstem odstavku 21. člena ZDDV v višini, ki je enaka vrnjenemu znesku, brez DDV.
35. člen
(davčna osnova pri uvozu blaga)
(1) V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDDV se vrednost blaga določa v skladu s 15. do 26. členom carinskega zakona in drugimi posebnimi pravili ugotavljanja carinske vrednosti blaga, določenimi s carinskim zakonom ter podzakonskimi akti k carinskemu zakonu.
(2) Če je bilo carinsko blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v davčno osnovo tega blaga.
(3) Če je bilo blago v času carinskega skladiščenja predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s 83. členom carinskega zakona in carinski deklarant zahteva, da se uporabi drugi odstavek 85. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot davčna osnova za to blago.
(4) Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga plačila carine, pa za pridobljene proizvode nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.
(5) Če je carinsko blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti carinski coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga medtem, ko je blago v prosti carinski coni pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v davčno osnovo tega blaga.
(6) Če je bilo blago v času, ko se je nahajalo v prosti carinski coni predmet običajnih postopkov in ravnanj iz prvega odstavka 83. člena carinskega zakona in carinski deklarant zahteva, da se uporabi drugi odstavek 140. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot davčna osnova za to blago.
(7) V skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena ZDDV se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.
36. člen
(davčna osnova pri vrnitvi blaga z začasnega izvoza na oplemenitenje)
(1) V skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDDV se davčna osnova za obračun DDV pri ponovnem uvozu blaga ugotovi tako, da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.
(2) Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga se ugotovi v skladu s 15. do 26. členom carinskega zakona. Vrednost začasno izvoženega blaga pa se ugotovi v skladu s četrtim odstavkom 115. člena carinskega zakona.
(3) Če je bilo blago začasno izvoženo na oplemenitenje samo zaradi popravila, je v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDDV davčna osnova za obračun DDV enaka višini stroškov popravila, vendar le, če ti stroški predstavljajo edino nadomestilo za popravilo in nanj ne vplivajo kakršne koli povezave med plačnikom DDV in osebo, ki popravilo opravi.
VII. DAVČNA STOPNJA
37. člen
(stopnji DDV)
(1) DDV se plača po stopnji 19% oziroma 8% od davčne osnove.
(2) Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:
stopnja DDV x 100
preračunana davčna stopnja = -------------------
100 + stopnja DDV
(3) Preračunana stopnja 19% znaša 15,9664%, preračunana stopnja 8% znaša 7,4074%.
38. člen
(izdelki, namenjeni za prehrano ljudi)
(1) Med izdelke iz 1. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki iz naslednjih tarifnih oznak kombinirane nomenklature carinske tarife (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):
1. meso in drugi užitni klavnični proizvodi (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);
2. ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: od 0301 do vključno 0307, razen iz tarifne oznake 0301 10 – okrasne ribe);
3. mleko in mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);
4. perutninska in ptičja jajca (tarifne oznake: od 0407 00 30 do vključno 0408, razen iz tarifnih oznak: 0408 11 200, 0408 19 200, 0408 91 200 in 0408 99 200);
5. naravni med (tarifna oznaka 0409 00 000);
6. drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 000 in 0504 00 000) in umetna čreva (tarifna oznaka 3917 10);
7. užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji, razen semenskih (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);
8. užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali dinj in lubenic (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0 814 00 000);
9. kava, čaji in začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910);
10. žita, namenjena za prehrano ljudi (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008, razen semenskega in krmnega žita);
11. proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenično lepilo (tarifne oznake: od 1101 00 do 1109 00 000, razen proizvodov za krmo živali);
12. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1208 razen semen za neprehrambeno industrijsko rabo, za setev ali za prehrano živali);
13. šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti (tarifne oznake od 1301 do vključno 1302);
14. masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihovega razkrajanja; predelane užitne masti; voski živalskega in rastlinskega izvora (tarifne oznake: od 1501 00 do 1521, razen izdelkov za tehnične in neprehrambene industrijske namene);
15. izdelki iz mesa, rib, rakov in drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: od 1601 do 1605);
16. sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);
17. kakav in kakavovi izdelki (tarifne oznake: od 1801 00 000 do vključno 1806);
18. izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do 1905);
19. izdelki iz vrtnin, sadja in drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);
20. razna živila (tarifne oznake: od 2101 do vključno 2106) ;
21. pijače (tarifne oznake: od 2201 do vključno 2202 in 2209 00);
22. sol, primerna za človeško prehrano (tarifna oznaka 2501 00 9110);
23. vitamini (tarifna oznaka 2936);
24. drugi dodatki hrani:
– kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati in kazeinska lepila (tarifne oznake: 3501 10 900 in 3501 90 900);
– albumini, albuminati in drugi albuminski derivati (tarifne oznake: 3502 11 900, 3502 19 900, 3502 20 910, 3502 20 990, 3502 90 700 in 3502 90 900);
– želatina in njeni derivati, ribje lepilo, drugo lepilo živalskega izvora razen kazeinskih lepil iz tarifne oznake 3501, tarifna oznaka 3503 00 100 – želatina in njeni derivati;
– dekstrini in drugi modificirani škrobi (tarifne oznake: 3505 10 100, 3505 10 500 in 3505 10 900;
– encimi, ki niso zajeti na drugem mestu (tarifna oznaka 3507), beljakovinske snovi, lepila, encimi, primerni za človeško prehrano (tarifne oznake: od 3501 do vključno 3507).
(2) Priprava jedi iz 1. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.
39. člen
(izdelki, namenjeni za prehrano živali, žive živali, semena in sadike)
(1) Med izdelke, namenjene za prehrano živali iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki iz naslednjih tarifnih oznak:
1. proizvodi živalskega izvora, neprimerni za človeško prehrano (tarifne oznake: 0511 91 in 0511 99);
2. krmna žita (tarifne oznake: od 1001 do 1005, 1007 00 in 1008); proizvodi mlinske industrije, namenjeni za prehrano živali (tarifne oznake: od 1101 00 do 1109 00 000);
3. oljna semena in moka za prehrano živali (tarifne oznake: 1201 00 in 1208);
4. žitna slama in pleve (tarifna oznaka 1213 00 000); voluminozna krma (tarifna oznaka 1214);
5. ptičja jajca, neprimerna za človeško prehrano (tarifne oznake: 0408 11 200, 0408 19 200, 0408 91 200 in 0408 99 200)
6. ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do 2308);
7. izdelki, ki se uporabljajo kot hrana živali (tarifna oznaka 2309).
(2) Med žive živali iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0106 00);
2. valilna jajca (tarifne oznake: od 0407 00 110 do vključno 0407 00199);
3. živalsko seme (tarifna oznaka 0511 10 000).
(3) Med semena in sadike iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki iz naslednjih tarifnih oznak:
1. živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno (tarifne oznake: od 0601 do vključno 0602), semenski krompir (tarifna oznaka 0701 10 000), čebulček (tarifna oznaka 0703 10 110), semenske stročnice (tarifna oznaka 0713);
2. semenska žita (tarifne oznake: od 1001 do 1008);
3. oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1207);
4. seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka 1209).
40. člen
(zdravila, izdelki za kontracepcijo in izdelki za sanitarno zaščito)
Med zdravila in izdelke, ki se uporabljajo za kontracepcijo ter sanitarno zaščito iz 4. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. zdravila, ki sestoje iz dveh ali več sestavin in ki so pomešana za terapevtsko ali profilaktično uporabo (tarifna oznaka 3003);
2. zdravila, ki sestoje iz pomešanih ali nepomešanih proizvodov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, pripravljena v odmerjenih dozah ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno (tarifna oznaka 3004);
3. kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka 3006 60), preservativi (tarifna oznaka 4014 10 000) ter drugi izdelki, npr. kontracepcijske spirale (tarifna oznaka 9018 90 850);
4. vata, gaza, obveze in podobni proizvodi za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene (tarifna oznaka 3005) in proizvodi iz tarifne oznake 3006 10.
41. člen
(medicinska oprema in tehnični pripomočki)
Med medicinske oziroma ortopedske priprave in rehabilitacijske oziroma tehnične pripomočke iz 5. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. invalidski vozički, vključno z vozički z motornim ali drugačnim mehanskim pogonom (tarifna oznaka 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka 8714 20 000);
2. ortopedske priprave, tudi bergle, kirurški pasovi in kilni pasovi; opornice in druge priprave za frakture; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in drugi aparati, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravili hibo ali invalidnost (tarifna oznaka 9021).
42. člen
(javni prevoz potnikov)
(1) Javni prevoz potnikov in njihove prtljage iz 6. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se opravlja po vnaprej določenih linijah in po vnaprej določenem voznem redu in so zanj določeni cena in splošni prevozni pogoji.
(2) S prevozom potnikov iz prejšnjega odstavka je mišljen tudi javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
43. člen
(nosilci besed, slik in zvoka)
(1) Med nosilce besede, slike in zvoka iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti (tarifne oznake 4901, 4902, 4903 00 000, 4904 00 000, 4905, 4906 00 000, 4910 00 000) pod pogojem, da niso namenjeni za reklamne namene ter
2. gramofonske plošče, plošče za laserske bralne sisteme in drugi posneti nosilci s tekstovnimi, slikovnimi in zvočnimi zapisi (tarifna oznaka 8524).
(2) Med izdelke iz 2. točke prejšnjega odstavka se ne uvršča programska oprema.
44. člen
(gnojila, fitofarmacevtska sredstva ter storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu)
(1) Med gnojila iz 11. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo gnojila iz tarifne oznake: od 3101 00 000 do vključno 3105;
(2) Med fitofarmacevtska sredstva iz 11. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo vsi proizvodi iz tarifne oznake 3808.
Med storitve iz 11. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. storitve za rastlinsko pridelavo: ročna in strojna dela pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/01. 41; košnja, pobiranje, baliranje in siliranje krme ter shranjevanje (skladiščenje) nepredelanih kmetijskih pridelkov;
2. storitve za živinorejo (brez veterinarskih storitev): ročna in strojna dela pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/01. 42 ter dela pri vzreji in pitanju živali;
3. gozdarske storitve: ročna in strojna dela pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/02. 02 ter dela pri izkoriščanju gozda: sečnja, pridobivanje gozdnih sortimentov, pridobivanje lubja;
4. ribiške in ribogojske storitve: ročna ali strojna dela pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/05. 01 in A/05. 02
45. člen
(nastanitve v hotelih, penzionih in podobnih nastanitvenih zmogljivostih)
Med nastanitvene zmogljivosti po 12. točki prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo tudi nastanitve v marinah.
46. člen
(uporaba športnih objektov)
13. točka 25. člena ZDDV se nanaša le na uporabo športnih objektov za športne dejavnosti.
47. člen
(pogrebne storitve ter blago, povezano s temi storitvami)
(1) Pogrebne storitve v skladu s 14. točko 25. člena ZDDV so storitve pokopa in upepeljevanja in s tem povezane storitve, prodaja grobov in dajanje grobov v najem, vključno z urejanjem in vzdrževanjem pokopališč.
(2) Med blago, ki je povezano s pogrebnimi storitvami se uvrščajo: krste ter vložki za pogreb in prevoz, žara in zabojček za pogreb in prevoz, pogrebno cvetje in drugi izdelki, ki običajno spremljajo krste in žare.
48. člen
(storitve javne higiene)
Med storitve javne higiene iz 15. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo: zbiranje in odvoz odpadkov, dejavnost deponij, sežiganje in drugi načini odstranjevanja trdih odpadkov, ravnanje s posebnimi odpadki, kanalizacija in delovanje čistilnih naprav ter druge storitve javne higiene.
VIII. DAVČNE OPROSTITVE
1. Oprostitve v javnem interesu
49. člen
(poštne storitve)
Za poštne storitve, ki so oproščene plačila DDV na podlagi 1. točke 26. člena ZDDV se štejejo storitve prenosa pisemskih pošiljk, paketnih pošiljk, poštnih in telegrafskih nakaznic ter telegrafskih sporočil v notranjem in mednarodnem prometu, ki jih izvaja Pošta Slovenije v skladu z zakonom.
50. člen
(zdravstvene storitve in oskrba ter promet s človeškimi organi in krvjo)
Za zdravstvene storitve, ki so oproščene plačila DDV na podlagi 2. točke 26. člena ZDDV, se štejejo: osnovna zdravstvena dejavnost, specialistična ambulantna dejavnost, specialistična bolnišnična dejavnost, zdravstvene storitve, ki jih klinike in inštituti opravljajo na ambulantni ali bolnišnični način, zdraviliška zdravstvena dejavnost (preventivno varstvo ter specialistična ambulantna in bolnišnična rehabilitacija s souporabo naravnih zdravilnih sredstev) ter promet s krvjo in krvnimi pripravki ter z organi za presajanje.
51. člen
(socialno varstvene storitve)
Socialno varstvene storitve in promet blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami iz 3. točke 26. člena ZDDV so dejavnosti, ki so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav ter obsegajo aktivnosti in pomoč za samopomoč posamezniku, družini in skupinam prebivalstva in dejavnosti, ki so namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav posameznika, družin in skupin prebivalstva v skladu s predpisi, ki ureja področje socialnega varstva.
52. člen
(storitve vzgoje in izobraževanja)
Storitve v skladu s 4. točko 26. člena ZDDV so: storitve, ki se v okviru predpisanih programov izvajajo na področju predšolske vzgoje, storitve, ki so v okviru predpisanih programov namenjene pridobitvi javnoveljavne izobrazbe in se izvajajo na področju osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, osnovnega glasbenega izobraževanja, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, višjega strokovnega izobraževanja, visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem odraslih, ter vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih.
53. člen
(storitve, povezane s športom in športno vzgojo)
Storitve, povezane s športom in športno vzgojo v skladu s 5. točko 26. člena ZDDV so storitve, ki jih nudijo nepridobitne organizacije posameznikom, kot npr. športne zveze, Planinska zveza Slovenije ipd.
54. člen
(verske storitve)
(1) Storitve in promet blaga, ki ga opravljajo verske skupnosti je oproščen plačila DDV, če se opravlja zaradi zadovoljevanja verskih potreb pod pogojem, da se opravlja v skladu s predpisi, ki se nanašajo na te skupnosti.
(2) Za zadovoljevanje verskih potreb iz prejšnjega odstavka se ne šteje opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka 13. člena ZDDV.
2. Druge oprostitve
55. člen
(zavarovalni posli)
(1) Zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke 27. člena ZDDV so sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in osebnem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju.
(2) Storitve, ki jih opravljajo zavarovalniški posredniki in agenti so posli posredovanja pri zavarovanju, s katerimi zavarovalnica posreduje zavarovanje preko drugih gospodarskih družb in posameznikov.
56. člen
(promet nepremičnin)
Promet nepremičnin, oproščen plačila DDV v skladu z 2. točko 27. člena ZDDV je vsak promet nepremičnin, od katerega se plačuje davek na promet nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja obdavčevanje prometa nepremičnin.
57. člen
(dajanje v najem stanovanjskih hiš, stanovanj oziroma stanovanjskih prostorov)
(1) Dajanje v najem stanovanjskih hiš, stanovanj oziroma stanovanjskih prostorov je oproščeno plačila DDV na podlagi 3. točke 27. člena ZDDV.
(2) Prejšnji odstavek se ne nanaša na dajanje v najem teh objektov za:
1. bivanje, krajše od 60 dni;
2. turistične namene;
3. poslovne namene.
(3) Vse spremljajoče storitve in dobava blaga v zvezi z objekti iz prvega odstavka tega člena, kot so npr. dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje ogrevanje, odvoz smeti, so oproščene plačila DDV, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe prefakturira najemnikom stavb.
(4) Če se pri odddajanju v najem določene storitve posebej plačujejo (zaračunavajo), kot npr. oddajanje parkirnih mest v skupni garaži stavbe, so te storitve obdavčene, če so vezane na oddajanje v najem prostorov za poslovne oziroma turistične namene, oproščene pa, če so vezane na dajanje v najem za stanovanjske namene.
58. člen
(finančne storitve)
(1) Za finančne storitve iz 4. točke 27. člena ZDDV se med drugim ne šteje zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti, ki ni vezano na odobravanje in upravljanje kreditov, garancij in drugih oblik zavarovanj za kredite.
(2) Garancija po 4. a točki 27. člena ZDDV pomeni vsakovrstno garancijo za zavarovanje izpolnitve obveznosti.
3. Oprostitve DDV pri izvozu blaga in mednarodnem prevozu
59. člen
(31. člen ZDDV)
(1) DDV se ne plačuje ob izvozu blaga ter od prevoznih in drugih postranskih storitev, ki so neposredno povezane z izvozom blaga.
(2) Da je opravljena izvozna dobava (izvoz), davčni zavezanec dokazuje z izvozno carinsko deklaracijo, ki se glasi na njegovo ime ali na ime davčnega zavezanca, ki je za njega posredoval pri izvozu, z overitvijo pristojnega carinskega organa, da je blago zapustilo carinsko območje Slovenije.
(3) Če gre za prevoz blaga, ki se izvaža v tujino, je v skladu z 2. točko prvega odstavka 31. člena ZDDV tudi del prevoza, opravljen v Sloveniji, oproščen plačila DDV.
(4) Če gre za prevoz carinskega blaga v smislu 4. člena carinskega zakona, ki se uvaža, se po 2. točki prvega odstavka 31. člena ZDDV od stroškov prevoza od meje do prvega namembnega kraja v Sloveniji DDV ne plačuje posebej, vendar pa se stroški prevoza vštevajo v davčno osnovo po 22. členu ZDDV.
(5) Oprostitev iz 2. točke prvega odstavka 31. člena ZDDV se nanaša tudi na tranzit blaga zaradi njegovega uvoza ali izvoza ter tranzit carinskega blaga preko carinskega območja.
60. člen
(kaj se ne šteje kot izvoz)
(1) Izvoz, ki je oproščen plačila DDV ne zajema:
1. začasnega izvoza blaga na oplemenitenje, razen če carinski deklarant dokaže, da je začasno izvoženo blago zaradi spremenjenih okoliščin ostalo izven carinskega območja;
2. blaga, ki je začasno izvoženo z ATA zvezkom, razen če deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin začasno izvoženo blago ostalo izven carinskega območja;
3. izvoza blaga, ki je namenjeno, da bo ponovno uvoženo v skladu s 167. členom carinskega zakona, razen če carinski deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin izvoženo blago ostalo izven carinskega območja;
4. iznosa domačega blaga iz carinskega območja z namenom, da bo prepeljano do drugega kraja v Sloveniji preko tujega carinskega območja v skladu s 126. členom carinskega zakona.
4. Druge, posebne oprostitve DDV
61. člen
(32. člen ZDDV)
Če je carinsko blago, ki je oproščeno plačila DDV pri uvozu v skladu z alineama (b) in (c) 2. točke prvega odstavka 32. člena ZDDV, po uvozu predmet prometa v smislu 4. do 6. člena ZDDV, se od tega prometa obračunava in plačuje DDV.
IX. IZDAJANJE RAČUNOV
62. člen
(splošno)
(1) Davčni zavezanec mora za opravljen promet blaga oziroma storitev izdati račun ali drug dokument, ki služi kot račun (v nadaljnjem besedilu: račun). Račun mora izdati najmanj v dveh izvodih, od katerih izvirnik zadrži kupec blaga oziroma naročnik storitve, kopijo pa dobavitelj blaga oziroma storitev.
(2) Kot račun za namene DDV se šteje vsak dokument, ne glede na to, v kakšni obliki in pod katerim imenom je izdan, če vsebuje vse predpisane podatke iz 34. oziroma 35. člena ZDDV.
(3) Kot račun v smislu zakona in tega pravilnika se šteje tudi dokument, v katerem promet blaga in storitev zaračunava prejemnik blaga ali storitev, če sta obe strani soglasni, da se obračun opravi na ta način. Če izdajatelj računa ni hkrati tudi dobavitelj blaga ali storitve, je soodgovoren za izdajanje računa.
63. člen
(podatki na računu)
(1) Davčni zavezanec, ki dobavi blago ali opravi storitev drugemu davčnemu zavezancu, mora v skladu s 34. členom ZDDV, na računu navesti najmanj naslednje podatke:
1. kraj in datum izdaje ter zaporedno številka računa;
2. firmo oziroma ime; svoj sedež (naslov) oziroma stalno prebivališče ter svojo davčno številko;
3. firmo oziroma ime; sedež (naslov) oziroma stalno prebivališče prejemnika blaga oziroma storitev ter njegovo davčno številko;
4. datum odpošiljanja blaga oziroma opravljanja storitev;
5. vrsto in količino dobavljenega blaga oziroma storitev; če se račun izstavi za oddajanje v najem, se mora na računu posebej navesti blago oziroma nepremičnino, na katerega se nanaša račun za najemnino;
6. ceno blaga oziroma storitve brez DDV, vrednost blaga oziroma storitve brez DDV; stopnjo oziroma stopnji DDV in znesek DDV po različnih stopnjah; če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji;
7. vrednost blaga oziroma storitev z vključenim DDV.
(2) Davčni zavezanec, ki izdaja račune v skladu s 35. členom ZDDV, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:
1. kraj in datum izdaje ter zaporedno številko računa;
2. firmo oziroma ime; svoj sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo davčno številko;
3. prodajno ceno blaga oziroma storitve z vračunanim DDV in prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vračunanim DDV in
4. znesek DDV, vračunan v prodajno vrednost blaga oziroma storitve.
(3) Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka opravlja promet blaga in storitev po različnih davčnih stopnjah, izkaže prodajno vrednost z vračunanim DDV in ločeno znesek vračunanega DDV po davčnih stopnjah.
(4) Obveznost izdajanja računov v skladu s 35. členom ZDDV se ne nanaša na kmete, ki prodajo kmetijske pridelke na tržnicah.
(5) Obveznost izdajanja računov v skladu s 35. členom ZDDV se ne nanaša tudi na prodajo dnevnega in periodičnega tiska ter na prodajo na avtomatih, če se podatki o prodaji zagotavljajo s popisom začetnih in končnih zalog blaga, ki se opravlja najmanj vsakih 8 dni.
64. člen
(oproščen promet)
(1) Davčni zavezanec, ki opravlja oproščen promet blaga ali storitev, mora v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDDV na računu navesti, da davek ni obračunan, s sklicevanjem na člen ZDDV, s katerim je ta oprostitev predpisana.
(2) Kadar se opravi promet blaga oziroma storitev, od katerega se DDV obračuna le od dela tega prometa, mora davčni zavezanec na računu izkazati davčno osnovo za obračun DDV in znesek obračunanega DDV, za preostali del prometa pa navesti določbo ZDDV, na podlagi katere je del prometa oproščen DDV.
65. člen
(predplačila)
(1) Za prejeta predplačila oziroma plačila, ki so opravljena pred dobavo blaga ali storitve mora davčni zavezanec v osmih dneh izdati račun v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZDDV. Prejeto predplačilo predstavlja bruto plačilo, iz katerega se znesek DDV izračuna z uporabo preračunane stopnje po tretjem odstavku 37. člena tega pravilnika.
(2) Ob dobavi blaga oziroma storitve mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna celotno dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil.
(3) Če davčni zavezanec za dobavljeno blago in storitev prejme plačilo, v celoti ali delno od druge osebe in ne od prejemnika blaga in storitve (plačilo od tretje osebe), mora biti na računu izkazano skupno plačilo, vključno s plačilom druge osebe, DDV pa mora biti obračunan na celoten znesek plačila.
66. člen
(popravek računa)
(1) Davčni zavezanec lahko popravi napačno izkazan DDV na računu za dobavljeno blago oziroma storitev, če prejemnik blaga oziroma storitve po tem računu še ni uveljavil pravice do odbitka vstopnega DDV. V tem primeru mora izdajatelj računa pisno obvestiti prejemnika o popravku, mu izstaviti nov račun s sklicevanjem na številko računa, ki je storniran, popraviti davčne evidence in dokumente shraniti.
(2) Če je prejemnik računa iz prejšnjega odstavka pred popravkom računa že odbil vstopni DDV v svojem davčnem obračunu, se popravek izkazanega in obračunanega DDV lahko opravi le pod pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.
67. člen
(računi oseb, ki niso zavezanci za DDV)
(1) V računih, ki jih izdajajo osebe iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV in druge osebe, ki niso zavezanci za DDV, se ne sme navesti DDV.
(2) Kmetje, ki imajo pravico do pavšalnega nadomestila v skladu s 46. členom ZDDV, morajo na računu, poleg imena in priimka, stalnega prebivališča in davčne številke, navesti še številko in datum dovoljenja, ki je podlaga za uveljavljanje pavšalnega nadomestila.
(3) Davčni zavezanci, ki jim je bil opravljen promet blaga in storitev s strani kmetov, ki so imetniki dovoljenja za pavšalno nadomestilo po 46. členu ZDDV, ravnajo po 96. členu tega pravilnika in morajo na kmetovem računu oziroma na drugem dokumentu, ki je podlaga za nakup, navesti stopnjo in znesek pavšalnega nadomestila in napisati številko in datum dovoljenja, ki je podlaga za plačilo pavšalnega nadomestila.
X. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DDV
68. člen
(davčno obdobje)
(1) Davčno obdobje je časovno obdobje, za katero davčni zavezanec obračunava in plačuje DDV.
(2) Davčno obdobje je obdobje od prvega do zadnjega dneva v mesecu, od prvega do zadnjega dneva v trimesečju oziroma od prvega do zadnjega dneva v šestmesečnem obdobju.
69. člen
(obračunavanje DDV)
(1) Davčni zavezanec obračunava DDV od zneskov, ki jih zaračuna za obdavčljiv promet blaga oziroma storitev v davčnem obdobju (v nadaljnjem besedilu: zaračunani zneski).
(2) Obdavčljivi promet blaga in storitev pomeni za katerokoli davčno obdobje celotni znesek, na katerega se obračunava in plačuje DDV za to obdobje, po stopnjah, določenih v 24. in 25. členu ZDDV;
(3) Za zaračunane zneske za obdavčljiv promet blaga oziroma storitev po prvem odstavku tega člena se štejejo:
1. zneski na izdanih računih;
2. zneski predplačil v skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZDDV.
(4) Za zaračunane zneske v smislu prejšnjega odstavka se štejejo tudi:
1. vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev po 5., 6. in 9. členu ZDDV.
2. zneski na računih, ki jih izda davčni zavezanec s sedežem v tujini v skladu s petim odstavkom 21. člena ZDDV.
(5) Če za promet blaga oziroma storitev v davčnem obdobju niso izdani računi, se DDV obračuna, kot da so izdani in se vključijo v obračun DDV. Naknadno izdani računi za prej obračunan promet blaga oziroma storitev ne vplivajo na obračun DDV, priložijo pa se k dokumentu, s katerim je bila ugotovljena davčna obveznost.
(6) V obračun DDV se vključujejo tudi zneski računov, izdanih v davčnem obdobju, po katerih še ni bil opravljen promet blaga oziroma storitev. Naknadno opravljen promet blaga oziroma storitev, za katerega so predhodno izdani računi, ki so vključeni v obračun DDV, ne vpliva na obračun DDV.
70. člen
(plačilo davka)
Obračunani DDV mora davčni zavezanec plačati do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
71. člen
(zaračunavanje, plačevanje in zavarovanje plačila DDV pri uvozu)
(1) Pri uvozu zaračunava DDV carinski organ, ki je v skladu s carinskimi predpisi pristojen za obračunavanje uvoznih dajatev.
(2) Oseba, ki mora plačati DDV pri uvozu blaga, mora DDV plačati v roku, ki je s carinskimi predpisi določen za plačilo carinskega dolga, sicer tečejo zamudne obresti v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Če je carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi in odločbo carinskega organa dolžan samostojno obračunavati in plačevati uvozne dajatve, mora samostojno obračunavati in plačevati tudi DDV od uvoza blaga v skladu s pogoji in roki, ki so določeni v odločbi carinskega organa.
(4) Če mora carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi plačati kompenzacijske obresti na znesek dolgovanega carinskega dolga, se v osnovo za obračun kompenzacijskih obresti vključi tudi DDV, plačljiv pri uvozu blaga.
(5) Če carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva položitev instrumenta zavarovanja za plačilo carinskega dolga ali bi ga lahko zahteval, če bi ne bila za zadevno blago predpisana carinska stopnja »prosto«, mora položeni instrument zavarovati tudi plačilo DDV.
72. člen
(naknadni popravki davčne obveznosti pri uvozu blaga)
Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da je bil DDV ob uvozu obračunan v nižjem ali višjem znesku, kot je zakonsko dolgovan znesek DDV, ravna v skladu s 154. oziroma 158. členom carinskega zakona, ko odloča o naknadnem obračunu oziroma vračilu ali odpustu preveč plačanega oziroma obračunanega DDV.
73. člen
(predpisi, ki se upoštevajo pri zaračunavanju DDV pri uvozu blaga)
(1) DDV pri uvozu se zaračunava v skladu s predpisi, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za obračun DDV.
(2) Če ni mogoče natančno določiti, kdaj je nastala obveznost za obračun DDV, se pri določitvi višine DDV upoštevajo predpisi, ki veljajo na dan ugotovitve nastanka obveznosti za obračun DDV.
XI. ODBITEK VSTOPNEGA DDV
74. člen
(splošno)
Vstopni DDV je znesek DDV, ki je v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZDDV posebej izkazan na računih za dobave blaga in storitev, ki so jih davčnemu zavezancu opravili drugi davčni zavezanci.
75. člen
(vstopni DDV, zaračunan pri uvozu)
Za vstopni DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je zaračunal carinski organ pri uvozu v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZDDV.
76. člen
(vstopni DDV, plačan za opravljen promet s strani drugih oseb)
Za vstopni DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec kot prejemnik storitev plačal v skladu z drugim stavkom 2. točke in s 3. točko 12. člena ZDDV.
77. člen
(1. točka 6. člena ZDDV)
Za vstopni DDV se prizna tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal po 1. točki 6. člena ZDDV od davčne osnove po šestem odstavku 21. člena ZDDV.
78. člen
(davčni zavezanci, ki imajo pravico do odbitka vstopnega DDV)
(1) Pravico do odbitka vstopnega DDV imajo davčni zavezanci, ki opravljajo obdavčljiv promet blaga in storitev in promet, za katerega je z ZDDV priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.
(2) Pravica do odbitka vstopnega DDV se davčnim zavezancem iz prejšnjega odstavka prizna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da računi za prejeto blago ali opravljene storitve vsebujejo vse podatke, predpisane v prvem odstavku 34. člena ZDDV;
2. da je blago ali storitev prejeta od drugega zavezanca za DDV;
3. da za prejeto blago ali storitve ni izključena pravica do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom ZDDV;
4. da je prejeto blago oziroma storitev namenjena opravljanju dejavnosti davčnega zavezanca.
(3) Če je blago ali, če je storitev prejeta v enem, račun pa v drugem davčnem obdobju, se odbitek vstopnega DDV opravi v tistem davčnem obdobju, ko sta izpolnjena oba pogoja.
(4) Pravica do odbitka vstopnega DDV za uvoženo blago se prizna, če davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena razpolaga s carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet ali začetek postopka začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine oziroma z odločbo carinskega organa, na kateri je obračunan DDV.
79. člen
(davčni zavezanec, ki nima pravice do odbitka vstopnega DDV)
(1) Kdor opravlja dejavnost, pa ni zavezanec za DDV, nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
(2) Pravice do odbitka vstopnega DDV tudi nima davčni zavezanec, ki opravlja promet blaga in storitev, za katerega je predpisana oprostitev plačila DDV, razen v primerih, določenih z ZDDV.
80. člen
(opravljanje obdavčljivega in oproščenega prometa)
(1) Davčni zavezanec, ki opravlja deloma oproščen deloma pa obdavčljiv promet blaga in storitev, ima pravico do odbitka vstopnega DDV le v delu, ki se nanaša na obdavčljiv promet. V tem primeru mora v knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotoviti podatke o vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka. Če davčni zavezanec ne more zagotoviti podatkov o vstopnem DDV, ki se nanaša na obdavčljiv oziroma oproščen promet, določi pripadajoče zneske z odbitnim deležem v skladu z 41. členom ZDDV.
(2) Razdelitev vstopnega DDV na del, ki se lahko odbije in na del, ki se ne more odbiti, mora davčni zavezanec opraviti pred predložitvijo obračuna DDV.
81. člen
(odbitek vstopnega DDV pri predplačilu)
(1) Za dana predplačila se vstopni DDV lahko odbije v davčnem obdobju, v katerem je predplačilo plačano, če je za predplačilo prejemnik izdal, plačnik pa prejel račun v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZDDV, ne glede na to, da blago ni dobavljeno, storitev pa ne opravljena.
(2) Če po danem predplačilu ne pride v celoti ali deloma do dobave blaga ali storitve, se v celoti ali deloma izgubi pravica do odbitka vstopnega DDV, račun z obračunanim DDV pa je treba popraviti. Ta določba velja ne glede na to, ali je bilo opravljeno vračilo predplačila ali ne.
82. člen
(odbitek vstopnega DDV pri storitvah, ki jih davčni zavezanec s sedežem v tujini opravi davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji)
(1) Davčni zavezanec, ki na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZDDV obračuna DDV, ima pravico ta davek odbiti kot vstopni DDV, če:
1. so izpolnjeni pogoji iz 40. člena ZDDV;
2. račun izda davčni zavezanec, ki ima sedež izven Slovenije;
3. je DDV plačan.
83. člen
(odbitek vstopnega DDV pri začetku opravljanja obdavčljive dejavnosti)
(1) Oseba iz prvega odstavka 43. člena ZDDV predloži davčnemu organu zahtevek za odbitek vstopnega DDV od blaga, ki ga ima na zalogi. V zahtevku mora ločeno izkazati blago, od katerega je bil plačan DDV ob nabavi ali ob uvozu in rabljeno blago. Odbitek se izračuna tako, da:
– se zaloge ovrednotijo po knjigovodski vrednosti (z vključenim DDV) ali tržni vrednosti, po nižji od obeh;
– se od vrednosti zalog blaga odšteje vrednost kateregakoli blaga, za katerega še ni bil prejet račun oziroma bo račun prejet po registraciji za davčnega zavezanca;
– je znesek odbitka enak znesku DDV, ki bi bil obračunan, če bi bilo blago dobavljeno dan pred dnevom registracije, za plačilo, ki vsebuje DDV.
(2) Z zalogami blaga iz prejšnjega odstavka niso mišljeni: oprema za opravljanje dejavnosti in nepremičnine.
84. člen
(popravek odbitka vstopnega DDV)
(1) Če se davčna osnova (plačilo) naknadno spremeni zaradi različnih vrst popustov ali nemožnosti poplačila v smislu drugega odstavka 34. člena tega pravilnika, lahko davčni zavezanec, ki je dobavil blago ali opravil storitev, popravi (zmanjša) znesek DDV šele potem, ko davčni zavezanec, kateremu je bilo dobavljeno blago ali mu je bila opravljena storitev, popravi (zmanjša) odbitek vstopnega DDV in o tem pisno obvesti dobavitelja.
(2) Če je DDV zaračunan pri uvozu, odbit kot vstopni DDV, naknadno pa je spremenjen na podlagi odločbe carinskega organa, mora davčni zavezanec za pripadajoči znesek popraviti odbitek vstopnega DDV.
(3) Popravki se morajo opraviti v davčnem obdobju, v katerem je pisno obvestilo oziroma je spremenjena davčna osnova.
(4) Če je na podlagi odločbe carinskega organa treba popraviti odbitek vstopnega DDV, se ta popravek izvrši pri obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je odločba carinskega organa postala izvršljiva.
85. člen
(sprememba pogojev, merodajnih za obdavčevanje)
(1) S spremembo pogojev, merodajnih za obdavčevanje v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZDDV, je mišljena sprememba pogojev, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe opreme oziroma nepremičnine, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka vstopnega DDV z ozirom na začetno stanje.
(2) Če znotraj obdobja 5 let od koledarskega leta pričetka uporabe opreme davčni zavezanec preide iz obdavčljive na oproščeno dejavnost in obratno (sprememba pogojev, na podlagi katerih je imel ali ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to opremo), se za obdobje po spremembi popravi vstopni DDV. Pri nepremičninah se namesto obdobja 5 let upošteva obdobje 20 let.
(3) Za pričetek uporabe po prejšnjem odstavku se šteje davčno obdobje, v katerem je opravljen (oziroma ni opravljen) odbitek vstopnega DDV.
(4) Čas uporabe se izkazuje v davčnih obdobjih. V čas uporabe se všteva tudi vsako začeto davčno obdobje uporabe.
(5) Za opremo po prvem odstavku tega člena se šteje oprema, ki se po računovodskih predpisih uvršča med opredmetena osnovna sredstva.
(6) Pri popravku vstopnega DDV se izhaja iz skupnega zneska vstopnega DDV, ki se nanaša na nabavljeno ali proizvedeno opremo. Vstopni DDV se popravi za obdobje od spremembe pogojev do poteka obdobja iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če se naknadno popravi vstopni DDV, ki se v obdobju nabave ni mogel odbiti, je dovoljen odbitek samo tistih zneskov vstopnega DDV, ki izpolnjujejo pogoje iz 40. člena ZDDV. Popravek vstopnega DDV, ki se ni mogel odbiti, ker ne obstaja račun iz 34. člena ZDDV ali carinska dokumentacija, ni dovoljen.
86. člen
(posebnosti pri spremembi pogojev)
(1) Če določena oprema oziroma nepremičnina postane neuporabna (uničena) pred iztekom obdobja za popravek vstopnega DDV, se s trenutkom, ko postane neuporabna (uničena), zaključi tudi obdobje popravka vstopnega DDV.
(2) Če naknadno vlaganje v opremo bistveno ne spremeni časa uporabe opreme, se popravek vstopnega DDV za to vlaganje opravi v obdobju popravka vstopnega DDV za zadevno opremo.
(3) Če naknadno vlaganje v opremo bistveno spremeni čas uporabe ali predstavlja posebno celoto, kot npr. dograditev že obstoječe zgradbe, se za to vlaganje določi novo (posebno) obdobje popravka vstopnega DDV.
87. člen
(ugotavljanje zneska popravka po drugem odstavku 42. člena ZDDV)
Znesek popravka vstopnega DDV se določi na naslednji način:
čas uporabe opreme pred spremembo pogojev, merodajnih za odbitek vstopnega DDV
vstopni DDV – (minus) vstopni DDV × (krat) ----------------------------------------------------------------------------------
obdobje popravka vstopnega DDV
88. člen
(popravek vstopnega DDV pri spremembi obdavčevanja)
(1) Če davčni zavezanec, ki je bil redno obdavčen, preide na obdavčevanje v skladu s 45. členom ZDDV, mora za opremo in nepremičnine opraviti popravek vstopnega DDV, če se za njih ni končalo obdobje popravkov vstopnega DDV.
(2) Če davčni zavezanec iz 45. člena ZDDV preide na redno obdavčevanje, to ne predstavlja spremembe pogojev, merodajnih za odbitek vstopnega DDV v smislu drugega odstavka 42. člena ZDDV in nima pravice do naknadnega odbitka vstopnega DDV, razen v primerih iz 43. člena ZDDV.
XII. OBRAČUN DDV
89. člen
(splošno)
(1) Davčni zavezanec mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost na obrazcu Obračun DDV in ga predložiti davčnemu organu. Obračun DDV lahko davčni zavezanec predloži tudi na magnetnih medijih v skladu z navodili davčnega organa.
(2) Vsebina obrazca Obračun DDV je sestavni del tega pravilnika.
90. člen
(podatki v obračunu)
V obračun DDV se vpisujejo naslednji podatki:
1. V zaporedno številko 1 se vpiše seštevek zneskov iz stolpcev 11, 13, 15 in 17 knjige izdanih računov;
2. V zaporedno številko 2 se vpiše znesek iz stolpca 9 knjige izdanih računov;
3. V zaporedno številko 3 se vpiše znesek iz stolpca 10 knjige izdanih računov;
4. V zaporedno številko 4 se vpiše znesek iz stolpca 8 knjige izdanih računov;
5. V zaporedno številko 5 se vpiše znesek iz stolpca 8 knjige prejetih računov;
6. V zaporedni številki 6 in 7 se vpišeta zneska iz stolpcev 12 in 14 knjige izdanih računov;
7. V zaporedni številki 8 in 9 se vpišeta zneska iz stolpcev 16 in 18 knjige izdanih računov;
8. V zaporedno številko 10 se vpiše znesek DDV, ki ga davčni zavezanec plača po drugem stavku 2. točke in 3. točki 12. člena ZDDV;
9. V zaporedni številki 12 in 13 se vpišeta zneska iz stolpcev 11 in 12 knjige prejetih računov;
10. V zaporedno številko 14 se vpiše znesek iz stolpca 13 knjige prejetih računov;
11. V zaporedno številko 15 se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige prejetih računov;
12. V zaporedno številko 16 se vpiše seštevek zneskov iz stolpcev 15 in 16 knjige prejetih računov.
XIII. POSEBNI POSTOPKI OBDAVČITVE
91. člen
(definicija prometa po 45. členu ZDDV)
Vrednost opravljenega prometa iz prvega odstavka 45. člena ZDDV pomeni za katerokoli davčno obdobje znesek, od katerega bi se obračunaval in plačeval DDV za to obdobje, če oproščen promet ne bi bil oproščen plačila DDV.
92. člen
(prehod iz rednega v posebni postopek obdavčitve)
(1) Pri prehodu iz rednega postopka obdavčitve na obdavčitev po prvem in drugem odstavku 45. člena ZDDV in obratno, je za davčno obveznost ter odbitek vstopnega DDV merodajen način obdavčitve v 12 mesečnem obdobju, v katerem je dobava opravljena oziroma prejeta.
(2) Če je oseba iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV pred prehodom na redni postopek obdavčitve prejela predplačila se dobave, za katere so bila pred prehodom na splošni postopek obdavčitve prejeta predplačila, v celoti obdavčijo v davčnem obdobju, v katerem so opravljene.
(3) Pri prehodu iz splošnega postopka obdavčitve na način iz prvega in drugega odstavke 45. člena ZDDV se dobave, ki so bile opravljene pred prehodom, ne obdavčijo po prehodu.
93. člen
(pavšalno nadomestilo)
(1) Oseba iz prvega odstavka 46. člena ZDDV lahko uveljavi pravico do pavšalnega nadomestila le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat dejavnosti gospodinjstva, katerega predstavnik je.
(2) Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljaviti le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so navedene v prilogi A, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Šteje se, da so kmetijski in gozdarski pridelki ter kmetijske in gozdarske storitve iz prejšnjega odstavka rezultat dejavnosti gospodinjstva, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
– za kmetijske pridelke iz skupine 1, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar njive, travnika ali pašnika;
– za kmetijske pridelke iz skupine 2, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar njive, vrta ali travnika;
– za kmetijske pridelke iz skupine 3, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara hmeljišča;
– za kmetijske pridelke iz skupine 4, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara sadovnjaka;
– za kmetijske pridelke iz skupine 5, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara vinograda;
– za gozdarske pridelke iz skupine 6, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar gozda;
– za kmetijske storitve iz skupin 7, 8, 9 in 10, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 2 hektara kmetijskih zemljišč in gozda, od katerih mora biti vsaj 1 hektar kmetijskih zemljišč.
(4) Kot površina zemljišč v uporabi se upošteva površina zemljišč v lasti, povečana za površino zemljišč, vzetih v zakup in zmanjšana za površino zemljišč, danih v zakup, evidentiranih v zemljiškem katastru.
(5) Kot površina zemljišč v uporabi gospodinjstva se upošteva podatek iz zemljiškega katastra o površini zemljišč po katastrskih kulturah, ki se upošteva pri odmeri davka od katastrskega dohodka članom posameznega gospodinjstva v letu, v katerem se vlaga zahtevek za pridobitev dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.
(6) Kot gospodinjstvo se šteje skupnost oseb, ki skupaj porabljajo dohodke za osnovne življenjske potrebe in imajo prebivališče na istem naslovu.
94. člen
(način pridobitve dovoljenja)
(1) Vlogo za pridobitev dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila lahko vloži le en član gospodinjstva kot njegov predstavnik.
(2) Vlogi se v primeru, ko je vložnik imel dovoljenje za uveljavitev pravice do pavšalnega nadomestila že v predhodnem letu in želi dovoljenje podaljšati, priloži tudi obračun prometa, za katerega je vložnik uveljavljal pravico do pavšalnega nadomestila v preteklem letu ter obračun prejetega pavšalnega nadomestila na podlagi izdanih računov.
95. člen
(izdaja dovoljenja)
(1) Če davčni organ ugotovi, da vložnik poleg splošnih pogojev iz 46. člena ZDDV izpolnjuje tudi katerega od pogojev iz tretjega odstavka 95. člena tega pravilnika, izda vlagatelju dovoljenje, na podlagi katerega pridobi pravico do pavšalnega nadomestila za posamezne skupine kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev iz priloge A.
(3) Davčni organ v okviru splošnega davčnega registra vodi poseben seznam upravičencev do pavšalnega nadomestila.
96. člen
(postopek uveljavljanja pravice do pavšalnega nadomestila)
(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena se glasi na ime vložnika in je veljavno za obdobje 12 mesecev.
(2) Pravico do pavšalnega nadomestila lahko uveljavi le oseba, ki je zavedena v seznamu upravičencev in na ime katere se glasi dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.
(3) Imetniki dovoljenja iz prejšnjega člena imajo ob dobavi blaga in storitev iz priloge A, od kupcev, ki so zavezanci za DDV, pravico zahtevati pavšalno nadomestilo v obliki dodatka na prodajno ceno le za tiste pridelke in storitve, za katere jim je davčni organ v dovoljenju priznal pravico do pavšalnega nadomestila.
(4) Ob vsaki dobavi blaga ali storitve kupcu, zavezancu za DDV, morajo imetniki dovoljenja, če želijo uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila, predložiti kopijo dovoljenja, ki ga mora kupec hraniti skupaj z računom.
(5) V primeru, da imetnik dovoljenja v obdobju, za katerega velja dovoljenje za uveljavitev pravice do pavšalnega nadomestila, večkrat dobavi pridelke in storitve iz priloge A istemu kupcu, zadostuje enkratna predložitev dovoljenja le ob prvi dobavi.
(6) Brez kopije dovoljenja kupec, zavezanec za DDV, nima pravice do odbitka pavšalnega nadomestila kot vstopnega DDV.
(7) Izdane račune mora imetnik dovoljenja hraniti v skladu s predpisom, ki ureja davčni postopek ter jih dati na vpogled na zahtevo davčnega organa.
XIV. VRAČILO DAVKA
1. Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji
97. člen
(splošno)
(1) Davčni zavezanec, ki ima pravico do vračila vstopnega DDV na podlagi 54. člena ZDDV, predloži zahtevek za vračilo DDV pri pristojnem davčnemu organu.
(2) Pristojni davčni organ odloči o vračilu DDV na podlagi izpolnjenega zahtevka za vračilo DDV.
(3) Zahtevek za vračilo DDV je sestavni del tega pravilnika.
98. člen
(zahtevek za vračilo)
(1) Zahtevek se predloži pristojnemu davčnemu organu v roku 30 dni po poteku meseca, v katerem je bil DDV obračunan.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni zavezanec predloži zahtevek pristojnemu davčnemu organu za koledarsko leto, v katerem je bil DDV obračunan. Če davčni zavezanec predloži zahtevek za koledarsko leto, se zahtevek predloži najkasneje v roku 6 mesecev po poteku koledarskega leta za preteklo leto, v katerem je bil DDV obračunan; naknadno predloženi zahtevki se ne priznajo.
(3) Vlagatelj zahtevka mora izpolnjenemu zahtevku priložiti:
– račune ter ustrezne uvozne dokumente v izvirniku;
– potrdilo, izdano s strani tujega davčnega organa, iz katerega izhaja, da je zavezanec za DDV v tuji državi (potrdilo ne sme biti starejše od enega leta).
(4) Vlagatelj zahtevka mora na zahtevku potrditi:
– da v Sloveniji v obdobju, na katerega se zahtevek nanaša, ni opravljal nobene obdavčljive dejavnosti, razen storitev pri uvozu blaga v povezavi z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZDDV; storitev pri izvozu v skladu z 31. členom ter uvozu v skladu z 32. členom ZDDV ter storitve, od katerih mora biti DDV plačan s strani osebe, kateri je bila storitev opravljena;
– da so dani podatki resnični ter,
– da bo povrnil katerikoli po pomoti pridobljeni znesek DDV.
99. člen
(omejitve vračil)
(1) Če se zahtevek nanaša na obdobje 1 meseca, zahtevano vračilo ne sme biti manjše od 2.000 tolarjev.
(2) Če se zahtevek nanaša na obdobje koledarskega leta, zahtevano vračilo ne sme biti manjše od 50.000 tolarjev.
100. člen
(roki vračil)
(1) Davčni organ mora vsak predložen račun ter uvozne dokumente ožigosati in jih vrniti vlagatelju zahtevka v roku 30 dni od njihovega prejema.
(2) Davčni organ mora o zahtevku odločiti v enem mesecu od vložitve zahtevka.
(3) Če davčni organ odobri vračilo DDV, mora biti vračilo izvršeno v roku iz prejšnjega odstavka, in sicer na račun vlagatelja v Sloveniji ali pa na njegove stroške v tujino.
(4) Davčni organ lahko izvrši vračilo tudi davčnemu zastopniku vlagatelja zahtevka, če davčni zastopnik predloži davčnemu organu njegovo pooblastilo.
(5) Vračilo DDV se prizna davčnim zavezancem samo ob pogoju reciprocitete.
2. Vračilo DDV v potniškem prometu
101. člen
(pogoji za vračilo DDV)
(1) Kupec, ki v Sloveniji nima stalnega niti začasnega bivališča in iznese blago, kupljeno v Sloveniji, ima pravico zahtevati vračilo DDV za izneseno blago.
(2) Pri vračilu DDV iz prejšnjega odstavka, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je vrednost kupljenega blaga na enem računu oziroma več računih pri istem prodajalcu večja od 15.000 tolarjev;
2. da je davčni zavezanec – prodajalec za prodano blago izdal izpolnjen obrazec DDV-VP;
3. da je kupec iznesel blago iz Slovenije. Kot iznos blaga se šteje tudi pošiljanje blaga po pošti ali na drug primeren način pod pogojem, da kupljeno blago zapusti carinsko območje Slovenije;
4. da je kupljeno blago dano na vpogled carinskemu organu, ki po pregledu overi obrazec DDV-VP in vpiše datum iznosa blaga iz Slovenije.
(3) Pravica do vračila DDV v skladu s tem členom se ne nanaša na mineralna olja, alkohol, alkoholne pijače in tobačne izdelke.
(4) Vsebina obrazca DDV-VP je sestavni del tega pravilnika.
102. člen
(obveznosti prodajalca)
(1) Prodajalec izda obrazec DDV-VP na zahtevo kupca. Obrazec DDV-VP se izpolni v treh izvodih, od katerih izvirnik in eno kopijo zadrži kupec, drugo kopijo pa prodajalec hrani v svoji dokumentaciji.
(2) Prodajalec v obrazcu DDV-VP izkaže celotno plačani znesek, znesek plačila brez DDV, stopnjo DDV, znesek DDV in skupni znesek DDV, ki se vrača kupcu.
(3) Prodajalec mora voditi posebno evidenco o izdelkih, ki jih proda kupcu iz 55. člena ZDDV na obrazcu DDV-VE.
(4) Vsebina obrazca DDV-VE je sestavni del tega pravilnika.
103. člen
(način vračila)
Kupcu se plačani DDV vrne, če v roku 6 mesecev od dneva izdaje obrazca DDV-VP dostavi od carinskega organa overjeni izvirnik obrazca DDV-VP prodajalcu, od katerega je kupil blago. Overjeni izvirnik obrazca DDV-VP predstavlja zahtevek za vračilo DDV.
104. člen
(carinski nadzor)
(1) Carinski organ mora pred overitvijo izpolnjenega obrazca DDV-VP ugotoviti:
1. da so podatki iz potne listine enaki podatkom iz obrazca DDV-VP,
2. da je blago, dano na vpogled, istovetno blagu, navedenem v obrazcu DDV-VP,
3. da je znesek v obrazcu DDV-VP večji od 15.000 tolarjev,
4. da kupljeno blago ni bilo uporabljeno v Sloveniji,
5. da je obrazec DDV-VP overil in podpisal prodajalec.
(2) Carinski organ overi izvirnik obrazca DDV-VP s podpisom in žigom ter vnese datum iznosa blaga iz carinskega območja Slovenije in ga vrne kupcu, en izvod obrazca pa zadrži za svojo evidenco.
105. člen
(poplačilo DDV s strani davčnega organa)
(1) Na podlagi overjenega izvirnika obrazca DDV-VP pridobi davčni zavezanec pravico do poplačila DDV, ki ga je vrnil kupcu.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka predloži zahtevek za poplačilo vrnjenega DDV pri pristojnemu davčnemu organu.
(3) Davčni organ odloči o poplačilu DDV na podlagi podatkov iz evidence iz 102. člena tega pravilnika in overjenih izvirnikih obrazca DDV-VP.
(4) Zahtevek se lahko vloži po poteku 30 dni po poteku meseca, v katerem je bil DDV vrnjen kupcu.
XV. KNJIGOVODSTVO DAVČNEGA ZAVEZANCA IN HRAMBA DOKUMENTACIJE
106. člen
(splošno)
(1) Davčni zavezanec je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV.
(2) Podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev so ustrezni dokumenti, kot so: izdani in prejeti računi, dokumenti o uvozu in izvozu, dokumenti o plačilih in izplačilih kot tudi vsi drugi dokumenti, ki so pomembni za obračun in plačilo DDV ter odbitek vstopnega DDV.
(3) Knjigovodstvo davčnega zavezanca in knjige izdanih in prejetih računov se morajo voditi v skladu s predpisi o računovodstvu ter drugimi predpisi, ki urejajo vodenje knjig davčnega zavezanca.
107. člen
(zagotavljanje podatkov)
(1) Davčni zavezanec mora zaradi zagotovitve predpisanih podatkov voditi knjigo izdanih računov (obrazec I-RAČ) ter knjigo prejetih računov (obrazec P-RAČ).
(2) Če davčni zavezanec v okviru knjige prejetih in knjige izdanih računov ne more zagotoviti vseh potrebnih podatkov za izpolnjevanje obračuna DDV, lahko spremlja podatke tudi v ločenih knjigah.
(3) Oblika in vsebina obrazca I-RAČ in obrazca P-RAČ sta sestavni del tega pravilnika.
(4) Če davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotavlja vse podatke, ki so potrebni za ugotavljanje davčne osnove oziroma DDV, kakor tudi vstopnega DDV, ni dolžan posebej voditi knjig, ki so predpisane s tem pravilnikom in o tem obvesti pristojni davčni organ.
(5) Knjige se lahko prilagajajo avtomatski obdelavi podatkov, vendar se morajo zagotoviti najmanj predpisani podatki, pri čemer mora davčni zavezanec omogočiti izpis vseh podatkov, ki so sicer predpisani s knjigo izdanih računov in knjigo prejetih računov.
108. člen
(knjiga izdanih računov)
(1) V knjigo izdanih računov (I-RAČ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
1. V stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe;
2. V stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
3. V stolpca 3 in 4 se vpišejo podatki o knjigovodski listini, in sicer v stolpec 3 številka, v stolpec 4 datum;
4. V stolpec 5 in 6 se vpišejo podatki o kupcu, in sicer v stolpec 5 ime in sedež oziroma stalno prebivališče, v stolpec 6 davčno številko; ne vpisuje se davčnih številk tujih kupcev in končnih potrošnikov;
5. V stolpec 7 se vpiše vrednost računa z vračunanim DDV; ta znesek se nato razčlenjuje v stolpcih 9 do 18;
6. V stolpec 8 se vpisuje vrednost neobdavčenega prometa, kot npr. prenos podjetja;
7. V stolpec 9 in 10 se vpisuje vrednost oproščenega prometa, in sicer v stolpec 9 vrednost iz naslova izvoza in v stolpec 10 vrednost drugega oproščenega prometa;
8. V stolpcih 11 do 14 se vpisuje obdavčljiv promet, opravljen davčnim zavezancem, in sicer v stolpca 11 in 12 davčno osnovo in znesek DDV po stopnji 8%, v stolpca 13 in 14 davčno osnovo in znesek DDV po stopnji 19% DDV;
9. V stolpcih 15 do 18 se vpisuje obdavčljiv promet, opravljen drugim osebam (končnim potrošnikom), in sicer v stolpca 15 in 16 davčno osnovo in znesek DDV po stopnji 8% v stolpca 17 in 18 davčno osnovo in znesek DDV po stopnji 19% DDV.
(2) V knjigo izdanih računov se vpisuje tudi podatki o dnevnem iztržku, za katerega so izstavljeni računi po 35. členu ZDDV in je registriran z registrsko blagajno, in sicer takole:
1. V stolpca 3 in 4 se vpišejo podatki o knjigovodski listini, v kateri je obračun dnevnega iztržka, in sicer v stolpec 3 številka, v stolpec 4 datum;
2. V stolpec 5 se vpiše “iztržek po blagajni”;
3. V stolpec 7 se vpiše znesek skupnega dnevnega prometa z vračunanim DDV;
4. V stolpec 15 se vpiše osnova za obračun DDV po stopnji 8%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se od skupnega prometa z vračunanim DDV po stopnji 8% odšteje vračunani DDV, ki se izračuna z uporabo preračunane davčne stopnje iz 37. člena tega pravilnika;
5. V stolpec 16 se vpiše obračunani DDV po stopnji 8%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se na skupni promet z vračunanim DDV po stopnji 8% uporabi preračunana davčna stopnja iz 37. člena tega pravilnika;
6. V stolpec 17 se vpiše osnova za obračun DDV po stopnji 19%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se od skupnega prometa z vračunanim DDV po stopnji 19% odšteje vračunani DDV, ki se izračuna z uporabo preračunane davčne stopnje iz 37. člena tega pravilnika;
7. V stolpec 18 se vpiše obračunani DDV po stopnji 19%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se na skupni promet z vračunanim DDV po stopnji 19% uporabi preračunana davčna stopnja iz 37. člena tega pravilnika.
V obračunu dnevnega iztržka morajo biti razvidni podatki o številkah računov (od…do…), ki so zajeti v obračunu.
(3) V knjigo izdanih računov se ločeno vpisuje tudi podatki o dnevnem iztržku, za katerega po petem odstavku 63. člena tega pravilnika niso izstavljeni računi po 35. členu ZDDV, se pa zanj sestavi poseben obračun dnevnega iztržka.
(4) V knjigo izdanih računov se vpisujejo tudi računi, s katerimi se naknadno popravlja obračun DDV.
109. člen
(knjiga prejetih računov)
(1) V knjigo prejetih računov (P-RAČ) se vpisujejo podatki kot sledi:
1. V stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe;
2. V stolpec 2 se vpiše datum knjiženja, v stolpec 2a pa datum prejema knjigovodske listine;
3. V stolpec 3 in 4 se vpišejo podatki o knjigovodski listini, in sicer v stolpec 3 njena številka, v stolpec 4 datum listine;
4. V stolpec 5 in 6 se vpišejo podatki o dobavitelju, in sicer v stolpec 5 ime in sedež oziroma stalno prebivališče, v stolpec 6 pa davčno številko. Ne vpisuje se davčna številka tujih dobaviteljev;
5. V stolpec 7 se vpiše vrednost računa z vračunanim DDV, v stolpec 8 pa vrednost računa, na katerem ni zaračunan DDV;
6. V stolpec 9 se vpiše podatek o skupnem znesku DDV, ki je izkazan na računu. Ta znesek se razporeja v stolpce 10, 11, 12, 13, 15 in 16;
7. V stolpec 10 se vpisuje znesek vstopnega DDV, ki se ne sme odbiti;
8. V stolpca 11 in 12 se vpisuje znesek DDV, obračunan pri nabavah na domačem trgu, ki se sme odbiti;
9. V stolpec 13 se vpisuje znesek DDV, zaračunan pri uvozu, ki se sme odbiti;
10. V stolpce 14, 15 in 16 se vpisujejo podatki o DDV, obračunanem od nabave od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji in sicer tako, da se v stolpcu 14 vpiše davčna osnova, v stolpcih 15 in 16 pa znesek DDV, obračunan po 8% in 19% stopnji;
11. V stolpca 17 in 18 se vpišejo podatki o plačanem pavšalnem nadomestilu in sicer tako, da se v stolpec 17 vpiše osnova in v stolpec 18 znesek pavšalnega nadomestila, obračunan po tretjem odstavku 46. člena ZDDV.
(2) V knjigo prejetih računov se vpisujejo tudi računi, s katerimi se naknadno popravlja vstopni DDV.
110. člen
(zaključek knjige prejetih in knjige izdanih računov)
(1) Zneski, vpisani v knjigah izdanih in prejetih računov se za vsako davčno obdobje seštejejo in uporabljajo za sestavljanje obračuna DDV.
(2) Knjige prejetih in izdanih računov se za vsako davčno obdobje zaključijo na način, kot to določajo računovodskimi predpisi za zaključevanje drugih poslovnih knjig.
111. člen
(hramba dokumentacije)
Dokumentacija iz 57. člena ZDDV se lahko hrani tudi na mikrofilmu oziroma na drugem mediju, vendar tako, da jo je mogoče kadarkoli prikazati na zaslonu ali jo izpisati.
XVI. REGISTRACIJA DAVČNIH ZAVEZANCEV
112. člen
(splošno)
Davčni organ v okviru davčnega registra vzpostavi in vodi evidenco zavezancev za DDV.
113. člen
(pričetek in prenehanje statusa zavezanca za DDV)
(1) Pravna ali fizična oseba lahko pridobi status zavezanca za DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti. Te aktivnosti so npr. pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme ipd.
(2) Pravna ali fizična oseba iz prejšnjega odstavka lahko pridobi status zavezanca za DDV na podlagi prijave za registracijo v skladu s 114. členom tega pravilnika.
(3) Status zavezanca za DDV preneha z zadnjimi aktivnostmi podjetja oziroma prenehanjem opravljanja dejavnosti.
(4) Obdobje prenehanja ali začasnega prenehanja dejavnosti ne vpliva na status zavezanca za DDV. Ne šteje se za prenehanje dejavnosti, če se ugotovi, da ima davčni zavezanec namen nadaljevati dejavnost oziroma v doglednem času ponovno pričeti z opravljanjem dejavnosti.
114. člen
(prijava za registracijo)
(1) Davčni zavezanec se mora prijaviti davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register zaradi vpisa v register zavezancev za DDV. Davčnemu organu se mora prijaviti tudi tuja oseba, ki v smislu ZDDV nima sedeža v Sloveniji.
(2) Vsaka oseba, ki prvič postane oziroma lahko postane davčni zavezanec, mora pri davčnem organu vložiti prijavo za registracijo najkasneje do 20. dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je dosegla oziroma je verjetno, da bo dosegla promet blaga oziroma storitev v višini, ki presega znesek 5,000.000 tolarjev kumulativno za obdobje 12 mesecev, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem je bil dosežen navedeni promet.
(3) Za kmete, katerih katastrski dohodek gospodinjstva za zadnje leto presega znesek 1,500.000 tolarjev, določi zavezanost za DDV davčni organ po uradni dolžnosti do 31. marca tekočega leta; ta postane davčni zavezanec s 1. aprilom tekočega leta.
(4) Vsaka oseba, ki razpolaga z blagom, za katerega se po zakonu šteje, da je promet blaga obdavčljiv v okviru opravljanja dejavnosti, mora pri davčnem organu vložiti prijavo za registracijo v 15 dneh od dneva, ko pridobi pravico do razpolaganja z blagom.
(5) V prijavi mora davčni zavezanec navesti naslednje podatke:
1. splošne podatke:
– firma, naslov, davčna številka, matična številka, številka žiro računa;
– ime in priimek, naslov, davčna številka, številka žiro računa;
– telefonska številka, številka faxa, E-mail;
– ime in priimek odgovorne osebe oziroma kontaktne osebe ter njuni davčni številki;
2. dejavnost:
– šifre in nazivi dejavnosti, ki predstavljajo največje deleže prometa;
– oproščena, obdavčljiva dejavnost;
3. promet blaga in storitev v preteklih 12 mesecih in pričakovan promet v prihodnjih 12 mesecih;
4. druge podatke:
– prostovoljna vključitev po 45. členu ZDDV;
– obdavčitev po posebnih ureditvah (47., 48. in 51. člen ZDDV);
– obdobje obračunavanja DDV (mesečno, trimesečno, polletno).
115. člen
(odločba o registraciji)
(1) Davčni organ izda vsakemu davčnemu zavezancu odločbo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register.
(2) Pravna oziroma fizična oseba postane zavezanec za DDV z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o vpisu v register.
(3) Davčni organ izda odločbo iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu popolne vloge (prijave).
(4) Če davčni organ izda odločbo o vpisu zavezanosti za DDV na podlagi zahtevka v skladu s četrtim odstavkom 45. člena ZDDV, je predlagatelj zahtevka zavezanec za DDV za obdobje najmanj 60 mesecev.
116. člen
(prenehanje registracije)
(1) Davčnemu zavezancu, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne dosega prometa v višini, določeni v prvem in drugem odstavku 45. člena ZDDV, lahko davčni organ na njegovo zahtevo izda odločbo o prenehanju registracije za DDV.
(2) Če davčni zavezanec preneha opravljati dejavnost, davčni organ z odločbo odloči o prenehanju registracije za DDV po uradni dolžnosti.
(3) Pred izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec obračunati in plačati DDV od vseh dobav do dneva odjave ter popisati zaloge blaga. Od zalog blaga mora obračunati in plačati DDV, kot da gre za jemanje blaga za lastno rabo.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
117. člen
(prehodne določbe za carinsko blago, uvoženo pred 30. junijem 1999, za katero ni bil plačan davek od prometa proizvodov)
(1) Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje pred 30. junijem 1999, prva carinsko dovoljena raba ali uporaba za to blago pa se določi po 30. juniju 1999, se obračuna in plača DDV pri uvozu v skladu z ZDDV in tem pravilnikom.
(2) Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje pred 30. junijem 1999 in je bila zanj začeta ena od carinsko dovoljenih rab ali uporab pred 30. junijem 1999, razen sprostitve blaga v prosti promet, davek od prometa proizvodov pa ni bil plačan, se obračuna in plača DDV pri uvozu v skladu z zakonom o DDV in tem pravilnikom v trenutku, ko nastane obveznost za obračun in plačilo DDV.
(3) Za blago, za katero je bil pred 30. junijem 1999 začet postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo plačila carine in za katerega je bil plačan tudi delni prometni davek, se obračuna DDV v skladu z ZDDV in tem pravilnikom za delne obveznosti, nastale po 1. juliju 1999.
118. člen
(obračun opravljenega prometa blaga in storitev na dan 30. 6. 1999)
Obveznost obračuna vrednosti dobavljenega blaga in opravljenih storitev po prvem odstavku 71. člena ZDDV se nanaša tudi na opravljena gradbena investicijska dela v lastni režiji.
119. člen
(gradbene storitve)
(1) Če je od vrednosti objektov in delov objektov, ki bodo zgrajeni po 30. juniju 1999, investitor plačal predplačilo do 30. junija 1999, dobavitelj pa je od prejetega predplačila obračunal in plačal davek od gradbenih storitev po zakonu o prometnem davku do vključno 30. junija 1999, se davčna osnova za obračun DDV zmanjša za prejeto predplačilo (v katerega ni vključen plačan prometni davek), če pridobi pisno soglasje investitorja.
(2) Plačilo na podlagi začasne oziroma končne situacije se ne šteje za predplačilo v smislu prejšnjega odstavka.
120. člen
(nepremičnine)
(1) Če so objekti ali deli objektov izročeni kupcem po 30. juniju 1999 in je bil od teh objektov ali delov objektov opravljen promet nepremičnin v skladu z zakonom o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/90) in plačan davek od prometa nepremičnin do 30. junija 1999, se davčna obveznost investitorja po ZDDV zmanjša za znesek plačanega davka od prometa nepremičnin. Zmanjšanje zneska mora biti izkazano na računu, ki ga investitor izda kupcu.
(2) Če so objekti ali deli objektov zgrajeni in izročeni kupcem do 30. junija 1999, ni pa še bil od teh objektov ali delov objektov opravljen promet nepremičnin v skladu z zakonom o davku na promet nepremičnin, se od teh objektov in delov objektov plačuje davek od prometa nepremičnin.
121. člen
(predplačila)
(1) Dobavitelji investicijske opreme, ki prejmejo predplačila in od njegove vrednosti obračunajo in plačajo davek od prometa proizvodov po predpisani davčni stopnji, odvisno od naročnika opreme, do vključno 30. junija 1999, lahko ravnajo po tretjem odstavku 71. člena ZDDV in sicer na podlagi soglasja naročnika opreme.
(2) Za storitve iz tretjega odstavka 71. člena ZDDV se štejejo storitve, ki so povezane z dobavo investicijske opreme oziroma izgradnjo nepremičnin.
(3) Prejemniki predplačil, ki so plačali prometni davek do 30. junija 1999 in se zaradi tega ta predplačila upoštevajo pri obračunu DDV po tretjem odstavku 71. člena ZDDV, morajo do 10. julija 1999 poslati dajalcu predplačila podatke o znesku obračunanega prometnega davka, in sicer z navedbo tarifne številke in davčne stopnje ter o stanju predplačila na dan 30. junija 1999.
122. člen
(računi za postopne dobave po 71. členu ZDDV)
Z dobavitelji, ki so obravnavani v petem odstavku 71. člena ZDDV so mišljeni dobavitelji električne energije, plina in vode po cevovodih in podobnega ter dobavitelji storitev, kot npr. odvoz smeti, kanalščina in podobno. Enako ravnajo tudi dobavitelji storitev, ki imajo po posebnih predpisih pravico zaračunavati storitev za mesec dni vnaprej.
123. člen
(popis)
(1) Popis, ki so ga davčni zavezanci dolžni opraviti zaradi sestavitve dokončnega obračuna prometnega davka za prvo polletje 1999, se lahko opravi v času od 1. do 30. junija 1999.
(2) Zavezanci za davek od prometa proizvodov in storitev lahko zmanjšajo obračun prometnega davka iz naslova reklamacij še po 30. juniju 1999, vendar najkasneje do predložitve dokončnega obračuna davčnemu organu – do 20. avgusta 1999.
(3) Plačila davka po tretjem odstavku 72. člena ZDDV spremljajo davčni zavezanci v posebni evidenci, v kateri poleg podatkov iz seznama neplačanih računov po 73. členu ZDDV, zagotovijo tudi podatke o prejemu plačila in podatke o datumu vplačila.
124. člen
(popis blaga v trgovini na drobno)
Trgovci na drobno, ki vodijo zaloge blaga po vrsti, količini in vrednosti (blagovno knjigovodstvo) ter dnevno ugotavljajo dejansko stanje zaloge blaga, lahko namesto s popisom po prvem odstavku 74. člena ZDDV ugotovijo stanje zalog iz evidenc blagovnega knjigovodstva, pod pogojem, če so opravili popis po prvem odstavku 123. člena tega pravilnika v času od 1. do 30. junija 1999.
125. člen
(popis po 73. členu ZDDV)
(1) Po 73. členu ZDDV so dolžni popisati neplačane račune samo tisti zavezanci za davek od prometa proizvodov in storitev, ki so v prvem polletju 1999 plačevali prometni davek po plačani realizaciji.
(2) V seznamu neplačanih računov se vpišejo podatki o številki in datumu računa ter znesek neplačanega prometnega davka razčlenjen po tarifnih številkah in davčnih stopnjah. Na koncu seznama se napišejo zbirni podatki o neplačanem prometnem davku razčlenjeni po tarifnih številkah in davčnih stopnjah.
(3) V seznam predplačil se vpišejo podatki o številki, datumu in vrsti listine (pogodba, račun), ki je podlaga za plačilo, znesek predplačila in znesek prometnega davka, plačanega od predplačila, razčlenjen po tarifnih številkah in davčnih stopnjah ter znesek predplačila s prometnim davkom.
126. člen
(plačilo DDV v trgovini na drobno)
Trgovci na drobno, ki 1. julija niso vpisani v register davčnih zavezancev, ker so zavezanci po 45. členu ZDDV, so dolžni DDV obračunan od zalog blaga po stanju na dan 1. julija 1999 vpisati v obračun DDV.
127. člen
(prijava za registracijo)
(1) Za promet, ki je odločilen, ali je oseba zavezanka za DDV ali ne, je mišljena vrednost prometa iz 76. člena ZDDV brez prometnega davka.
(2) Osebe iz 76. člena ZDDV v prijavi za registracijo po 114. členu tega pravilnika navedejo namesto prometa za preteklih 12 mesecev, promet dosežen v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 1998.
(3) Davčni organ izda osebam iz prvega in drugega odstavka 76. člena ZDDV potrdilo o registraciji za DDV v rokih, določenih z ZDDV.
128. člen
(sorazmerni delež)
(1) Zavezanci za DDV, ki opravljajo obdavčljiv in oproščen promet blaga in storitev računajo odbitni delež vstopnega DDV od 1. julija 1999 do 31. decembra 1999 po dejanskih podatkih za davčno obdobje na podlagi posebnih evidenc. V evidencah izkazujejo podatke o vstopnem DDV, ki se sme upoštevati kot odbitek po 40. členu ZDDV, ločeno po davčnih stopnjah in izračun ter znesek odbitnega deleža za davčno obdobje.
(2) Na koncu prvega davčnega obdobja bodo davčni zavezanci iz prejšnjega odstavka izračunali delež obdavčljivih prihodkov v vseh prihodkih na način, predpisan z 41. členom ZDDV in z izračunanim koeficientom nato izračunali delež vstopnega DDV, ki ga upoštevajo v davčnem obdobju. Za nadaljnja davčna obdobja bodo zavezanci koeficient za izračun deleža računali kumulativno od 1. julija 1999 do konca davčnega obdobja.
129. člen
(primanjkljaj in uničenje proizvodov)
Primanjkljaj in uničenje zalog proizvodov, nabavljenih brez plačila prometnega davka pred 1. julijem 1999, ki so ugotovljeni po 30. juniju 1999, se obravnava enako kot primanjkljaj blaga po ZDDV in po tem pravilniku.
130. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. julija 1999, razen tistih določb, ki so vezane na 71., 72., 73., 74., 75. in 76. člen ZDDV.
Št. 415-28/98
Ljubljana, dne 15. januarja 1999.
Minister
za finance
Mitja Gaspari l. r.
Priloga A
Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljaviti za naslednje kmetijske
in gozdarske pridelke ter kmetijske in gozdarske storitve:
I. Kmetijski in gozdarski pridelki:
Skupina 1 - pridelki živinoreje:
1. žive živali: tarifne oznake: od 0101
do vključno 0104;
2. mleko: tarifna oznaka 0401;
3. gnojila živalskega izvora: tarifna oznaka 3101 00 000.
Skupina 2 - poljščine, krmne rastline ter drugi pridelki:
1. žita: tarifne oznake: od 1001 do
1005, 1007 00 in 1008;
2. žitna slama: tarifna oznaka 1213 00 000;
3. oljna semena in plodovi: tarifne oznake: 1201 00, od
1204 00 do 1206 00;
4. druga semena: tarifna oznaka 1209;
5. sladkorna pesa: tarifna oznaka 1212 91 800;
6. krmne rastline: tarifna oznaka 1214;
7. užitne vrtnine, tarifne oznake: od 0701 do
koreni in gomolji: 0709, razen 0709 51, 0709 52
000, 0709 90 310 in 0709 90
390;
8. sadike: tarifne oznake: 0602 20 100,
0602 20 900, 0602 90 300 in
0602 90 410.
9. jagode: tarifna oznaka 0810 10;
10. gojena zdravilna tarifne oznake: 0909, 0910 in
zelišča in začimbe: 1211.
Skupina 3 - hmelj:
1. hmelj: tarifna oznaka 1210
Skupina 4 - sveže sadje in oreški:
1. užitno gojeno domače sadje in oreški: tarifne oznake: 0802
razen 0802 90 in 0804, 0807 razen 0807 20 000, tarifne oznake od
0808 do 0810 razen 0810 10 in 0810 90 ter tarifni oznaki: 0709 90
310 in 0709 90 390;
Skupina 5 - grozdje in vino:
1. sveže grozdje: tarifna oznaka 0806 10;
2. vino in grozdni mošt: tarifna oznaka 2204;
3. cepiči: tarifna oznaka 0602 10 100.
Skupina 6 - gozdarski pridelki:
1. les za ogrevanje: tarifna oznaka 4401;
2. neobdelan ali grobo
obdelan les domačih
lesnih vrst: smiselno tarifni oznaki 4403 in
4404.
II. Kmetijske in gozdarske storitve:
Skupina 7 - storitve za rastlinsko pridelavo:
1. ročna in strojna dela iz razreda A/01. 41 Standardne
klasifikacije dejavnosti,
2. košnja, pobiranje, baliranje in siliranje krme,
3. druga dela v sadjarstvu in vinogradništvu.
Skupina 8 - storitve za živinorejo:
1. ročna in strojna dela iz razreda A/01. 42 Standardne
klasifikacije dejavnosti;
2. dela pri vzreji in pitanju živali.
Skupina 9 - gozdarske storitve:
1. ročna in strojna dela iz razreda A/02. 02 Standardne
klasifikacije dejavnosti;
2. dela pri izkoriščanju gozda: sečnja, pridobivanje gozdnih
sortimentov, pridobivanje lubja.
Skupina 10 - skladiščenje pridelkov in drugo:
4. shranjevanje kmetijskih pridelkov,
5. vzdrževanje naprav za namakanje in osuševanje.
