Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93), uredb, ki govore o emisiji snovi in odpadnih voda in so objavljene v Uradnem listu RS, št. 35/96 in statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Vrhnika na 33. seji dne 3. 12. 1998 sprejel

S tem odlokom se določajo pogoji za upravljanje kanalizacijskih objektov in naprav za odvajanje tehnoloških, padavinskih in komunalnih odpadnih voda (v nadaljevanju: odpadnih voda) v javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija) ter pravice in dolžnosti upravljalcev in uporabnikov teh objektov in naprav na področju Občine Vrhnika.

Občina Vrhnika je na podlagi 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) lastnica kanalizacijskega omrežja. V skladu z določili posebne pogodbe občina pooblasti upravljalca za gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode.

Upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je Komunalno podjetje Vrhnika, d.d.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode in je v upravljanju upravljalca.

Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice in vod odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali v vodotok.

Javna kanalizacija se glede na odgovornost vzdrževanja deli na omrežje in naprave upravljalca ter na omrežje in naprave uporabnika. Omrežje in naprave upravljalca so njegovo osnovno sredstvo.

Odvajanje odpadnih in padavinskih voda je razdeljeno na:
1. odvajanje prek javne kanalizacije,
2. odvajanje prek objektov in naprav kanalizacije, ki niso vključeni v javno kanalizacijo.
Odvajanje odpadnih in padavinskih voda je lahko izvedeno v mešanem ali ločenem sistemu.

Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so hišna kanalizacija in hišni kanalski priključki. Hišna kanalizacija obsega: kanale, jaške in navpične vode za odvod odpadnih voda v hiši ter lokalne čistilne naprave v industriji, obrti in kmetijstvu, vse do zbirnega kanalskega jaška (v nadaljevanju: interna kanalizacija).
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in zemljišču uporabnika do priključka na javno kanalizacijo.
Objekte, naštete v tem členu vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška, ki je postavljen neposredno za parcelno mejo objekta uporabnika in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi kontrole kvalitete odpadne vode.

Objekti in naprave, za katere je odgovoren upravljalec so:
1. Primarne naprave in objekti:
– kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje odpadne vode za več sosesk ali manjših naselij,
– naprave za čiščenje odpadne vode za več sosesk ali manjših naselij,
– objekti in naprave za razdelitev odpadne vode za več sosesk ali manjših naselij,
– centralne čistilne naprave.
2. Sekundarne naprave in objekti:
– kanalski vodi mešanega ali ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje porabnikov,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na omrežju sekundarnega sistema,
– naprave za čiščenje odpadne vode,
– objekti za razdelitev prečiščene ali neprečiščene odpadne in padavinske vode, ki služijo soseski, delu soseske ali manjšemu naselju.
Objekti in naprave javne kanalizacije so vpisani kot osnovna sredstva upravljalca.

V naselju, kjer obstaja javna kanalizacija se morajo nanjo priključiti vsi povzročitelji odpadnih voda. Povzročitelji se morajo priključiti na kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v tem času na sedež upravljalca vložiti vlogo za priklop.

Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opuščene greznice sprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti, upravljalcu pa omogočiti nadzor.

Kjer se gradi javna kanalizacija se morajo vsi povzročitelji odpadnih voda v okolici priključiti na novozgrajeni krak omrežja v roku šestih mesecev oziroma vložiti vlogo za priklop.

Kjer ni mogoče objektov priključiti na javno kanalizacijo ali pa ta ni zgrajena, predpiše pogoje za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda pristojna inšpekcijska služba.

Uporabnik mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje, rekonstrukcije in adaptacije objektov, ki vplivajo na povečanje odpadnih voda. Prav tako mora pridobiti soglasje tudi uporabnik, ki priključuje obstoječ objekt na javno kanalizacijo.

Upravljalec je dolžan izdati soglasje za priključek, če uporabnik ob vlogi predloži ustrezno dokumentacijo in če to dopušča višinska razlika, prepustnost omrežja in drugi tehnični pogoji.
Ko priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnika.

Upravljalec izda soglasje k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za začasen priključek,
– vlogi za priključitev.
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati:
– minimalni odmik novogradnje od kanalizacijskega omrežja,
– traso, globino in profile priključne cevi,
– lokacijo, obliko in velikost zbirnega kanalskega jaška pred priključkom oziroma na priključku hišne in skupinske kanalizacije na javno kanalizacijo,
– pogoje za križanje podzemnih vodov s kanalizacijskim omrežjem,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa kanalizacijskega priključka,
– posebne pogoje.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode;
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu: 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje.
c) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (kanalizacijske) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča,
– soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
d) soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.

Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, če je uporabnik izpolnil v soglasju dane pogoje in poravnal vse obveznosti ter predložil vso dokumentacijo.
Priključitev na javno kanalizacijo sme izvesti upravljalec oziroma izvajalec pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi upravljalec.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Vsa vzdrževalna dela na javni kanalizaciji izvaja upravljalec.
S hišno kanalizacijo in hišnim kanalskim priključkom gospodari uporabnik. Ta je dolžan skrbeti, da je hišni priključek vedno v brezhibnem stanju. Okvare mora takoj prijaviti upravljalcu kanalizacije.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta ali izvajalec, ki bo objekt rušil, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave javne kanalizacije, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, zaključno situacijo, izvršilni načrt),
– izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Upravljalec v soglasju za kanalski priključek, na podlagi uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96), določi uporabniku obveznost opravljati periodične meritve količin in kvalitete odpadne vode.
Naprave, s katerimi uporabnik izvaja meritve, vzdržuje na lastne stroške.

Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov plačajo stroške odvedene vode v količini kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode sklenejo pogodbo z upravljalcem javne kanalizacije o odvajanju vode in načinu meritve odvajanih količin vode.

Če upravljalec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.
Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, določita v pogodbi pavšalno porabo na podlagi standardov porabe.

Meritve določene v soglasju izvaja uporabnik sam ali za to pooblaščen izvajalec.
Upravljalec predpiše način vzorčenja, pogostost meritev in analizne parametre.
Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja upravljalec.

Upravljalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določeni v soglasju.
Če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev.
O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati upravljalca v skladu z določili v soglasju, oziroma najmanj enkrat na leto, najkasneje do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.

Upravljalec določi način merjenja količin, stopnjo onesnaženosti in pogostost meritev odpadnih voda. Uporabnik mora upravljalcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.

Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Merilno mesto mora biti v vsakem času dostopno upravljalcu. Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.

Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja tega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količin in kvalitete odpadnih voda.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile, odtekle v javno kanalizacijo.

Vse stroške za meritve plača uporabnik.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
Količina in lastnost tehnološke vode mora biti v skladu z določili uredb, ki govore o emisiji snovi in odpadnih voda (Uradni list RS, št. 35/96), če za določeno škodljivo snov ali vrsto odpadnih voda, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo za Evropsko unijo.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti.

Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode povečajo nad dovoljeno vrednost, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka oziroma se ne zmanjša bistveno, lahko upravljalec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.

Če so potrebni dodatki k postopku čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

Upravljalec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
– skrbi za običajno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
– kontrolira pri uporabnikih sestav odpadne vode,
– skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
– nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
– pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
– skrbi za odstranjevanje odpadnih voda in usedlin iz greznic in ostalih naprav.

Izvajalci del morajo pri opravljanju vzdrževalnih in rekonstrukcijskih del na ulicah, cestah in trgih vzpostaviti kanalsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljalci drugih objektov (PTT, elektrika...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah dobiti od upravljalca kanalizacije soglasje za delo in pri delu paziti, da ne poškodujejo kanalizacijskih naprav oziroma s svojim delom kako drugače ne ustvarjajo pogojev za kasnejše okvare.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti.
– zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
– omogočijo upravljalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
– redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne čistilne naprave,
– redno kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo upravljalcu,
– pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
– obveščati upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
– redno plačevati odvajanje odpadnih voda na podlagi izdanih računov,
– odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v uredbah o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda za razna gospodarska področja (Uradni list RS, št. 35/96) (v nadaljevanju: uredba vlade),
– dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode,
– pri odvajanju odpadno tehnološke vode v javno kanalizacijo morajo najmanj štirikrat letno oziroma pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti upravljalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu z uredbami Vlade RS.
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne smejo pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno) da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti.
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
– pridobiti morajo upravljalčevo soglasje pri priključitvi na javno kanalizacijo,
– ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniki ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti,
– ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi.
Kolikor investitor gradi objekt na stavbnem zemljišču, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in izgradnja te ni predvidena z letnim planom ali če gradi objekt izven ureditvenega območja naselja, nosi vse stroške za izpolnitev pogojev iz 14. člena tega odloka.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadne vode v naslednjih primerih:
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– če odpadna voda ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije
– če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih strupenih, gorljivih, eksplozivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
– če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je priključitev v nasprotju z njimi,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
– če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

Uporabnik je dolžan povrniti škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, ki jo je povzročila njegova odpadna voda s tem, ko je zaradi njegovega ravnanja prišla v omrežje.

Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora v času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljalec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitji škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna medobčinska inšpekcija in pristojni organi lokalne skupnosti (komunalni nadzornik), vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organi iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Upravljalec in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi komunalnega nadzorstva v Občini Vrhnika.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 SIT se kaznuje upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja:
– če prekine odvod odpadnih vod brez predhodnega obvestila uporabnikom (44. člen) in je zato povzročena škoda,
– če ne izda soglasja, kot to določa 17. člen,
– če ne dopusti priključitve, kot to določa 20. člen,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 45. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca. Kadar je upravljalec podjetje, ki mu je koncesija podeljena na podlagi pogodbe je odgovorna oseba določena s pogodbo.
Kadar je upravljalec krajevna skupnost je odgovorna oseba predsednik KS.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
– se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije (12. in 14. člen),
– ne izprazni opuščene greznice (13. člen),
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca (16. člen),
– ne izpolnjuje pogojev iz 34. in 41. člena,
– prekine odvajanje odpadne vode drugemu uporabniku oziroma z nestrokovnim delom onesnaži vodo v omrežju (43. člen).

Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 SIT se kaznuje uporabnik – pravna oseba, ki pri odvajanju tehnoloških odpadnih voda
– ne ravnajo v skladu s 34., 35. in 38. členom.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
– ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju (40. člen prvega odstavka),
– pri opravljanju del na svojih objektih ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju (40. člen drugega odstavka),
– ne opravljajo meritev, predpisanih v soglasju (26. člen).
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Porabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in služba komunalnega nadzora. Pooblaščeni delavci upravljalca opravljajo strokovni nadzor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v Občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/84)

Zadnji odstavek 46. člena velja dokler lastništvo kanalizacijske infrastrukture ne bo urejeno skladno s 76. členom zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), ki v povezavi z 68. in 72. členom istega zakona med drugim določa, da je kanalizacijska infrastruktura v občini, last občine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.