Na podlagi 30., 40. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95), na podlagi uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Žiri (Uradni list RS, št. 61/94) in na podlagi 9. in 15. člena statuta Občine Žiri (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/95) na 32. redni seji dne 30. 10. 1998 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89), dopolnjen (Uradni list RS, št. 47/93) in v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan – in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjen (Uradni list RS, št. 47/93) in (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89) v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan.
Spremembe in dopolnitve izhajajo iz razdelitve bivše Občine Škofja Loka na Občino Žiri in ostale, iz sprememb strategije razvoja nove Občine Žiri, iz potrebe po preverbi dosedanjih temeljev razvoja in zaradi pobud prebivalcev po novih površinah namenjenih za gradnjo in koriščenje naravnih dobrin.

Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–1990 se preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Žiri.

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Žiri sestavljajo pisni del in kartografski del v merilih 1:5 000 in 1:25 000.
Kartografski del odloka je na vpogled na sedežu Občine Žiri, Trg svobode 2, Žiri in na Upravni enoti Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka.

Dolgoročni plan za območje Občine Žiri se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1. Usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru
1.1. Usmeritve razvoja v prostoru
1.1.1. Usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru
Osnovni pogoj za skladnejši socio-gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko opravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, ter naravnih in ustvarjenih vrednot.
Prostorsko načrtovanje s ciljem zagotavljanja varčne in preudarne rabe ter zdravega usklajenega razvoja celostnega prostora. Pri tem se posebej upošteva nevarnost naravnih katastrof, preprečuje preveliko ali premajhno rabo ter ohranja oziroma obnavlja naravne življenjske prostore.
Zato sta potrebni celovita spoznava in ocena potreb po rabi, daljnovidno integralno načrtovanje in določitev iz tega izhajajočih ukrepov.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in celovitega razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:
– naselje Žiri je potrebno razvijati kot izrazito centralno naselje mestnega tipa, kot središče občinskega pomena, glavni oskrbno storitveni in zaposlitveni center v občini,
– gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezana z usmerjanjem poselitve, gradnjo infrastrukture, razvoja družbenih dejavnosti in medobčinskim povezovanjem razvoja. Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbam v gospodarsko in družbeno infrastrukturo. Trend stihijskega naseljevanja bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike,
– boljšo oskrbo z vseh območij je pri sedanji razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti z nadaljnjo krepitvijo izbranih lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in nuditi ustrezno dnevno oskrbo temu zaledju; odpiranje novih delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delno priseljevanje prebivalcev, kar dodatno krepi razvoj naselja in ustvarja pogoje za večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti,
– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij ali njihovih delov, ki so vsaj delno komunalno že opremljena, ali pa imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije,
– zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v osrednjem urbaniziranem območju Občine Žiri.
Intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo.
Strateško je potrebno vzpostaviti izrazit upravni, kulturni, gospodarski in potrošniški center Občine Žiri.
Smiselno je usmerjati tudi nekoliko hitrejši razvoj ostalih naselij, vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene. V največji možni meri je potrebno preprečevati neorganizirano rast naselij.
Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli le z zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, možnosti zaposlitve za kmete – delavce v bližini doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Varovanje vodnih virov, kot prednostna naloga skladnega dolgoročnega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov in stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja.
Sistematično urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor, je prvi temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini, drugi pa je skrb za čistost okolja in sistematično reševanje problema odpadkov.
S primerno razmestitvijo in izvorom proizvodnih ter drugih dejavnosti v prostoru bomo varovali okolje in postopoma izboljšali negativne vplive dosedanjega razvoja; onesnaženje vode, zraka, tal, hrup, neprimerna preobrazba kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja in neustrezna urbanizacija.
Naravno in kulturno dediščino bomo ohranili le s pravočasnim vrednotenjem te dediščine in uskladitvijo z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno in gospodarsko življenje.
Pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij, ter že zgrajene infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
Občina bo dajala prednost prenovi obstoječega stavbnega fonda pred posegi na nove površine.
1.1.2. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine
Varstvo narave
S ciljem varovanja in negovanja, po potrebi pa tudi obnavljanja narave in krajine, ki naj trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo vključno z njunim življenjskim okoljem, sposobnost obnavljanja in trajnega ustvarjanja naravnih dobrin ter različnost, svojevrstnost in lepoto narave in krajine v njuni celoti.
Na podlagi doslej evidentirane naravne in kulturne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj bomo pripravili strokovne podlage za pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter ustrezne režime za varovanje in razvoj ostale dediščine. Lokacije najpomembnejše naravne in kulturne dediščine bomo opremili tako, da bo dostopna in predstavljena širši javnosti. O najpomembnejši dediščini bomo pripravili tiskano gradivo.
Na območju Občine Žiri so opredeljeni naslednji objekti naravne dediščine:
– Podklanec – živosrebrni izvir
– Melcova grapa
– ter nekatera ostala z odloki zavarovana območja in lokalitete, ki so navedene v posebnem seznamu.
Med pomembnejšo evidentirano dediščino spadajo še:
Urbanistična dediščina varovana z II. varstvenim režimom: Dobračeva.
Urbanistična dediščina varovana s III. varstvenim režimom:
Selo, Ledinica, Stara vas, Breznica pri Žireh, Žiri, Goropeke, Opale, Ravne pri Žireh in naselja prevladujočih samotnih kmetij; Žirovski vrh.
Etnološki spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
– Ledinica 5,6 (1711)
Umetnostni in arhitekturni spomeniki – cerkve:
Ledinica (42), Dobračeva (43), Žiri (45), Breznica pri Žireh, Goropeke
Arheološki spomeniki:
– Žiri – Žirk (44)
Zgodovinski spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
– Žirovski vrh – spomenik NOB (4090)
Z odloki so zavarovana naslednja območja, objekti oziroma lokalitete:
– domača kostanja v Breznici
– Žirovska pristava 1 in 2
– Matevžkova domačija
Poleg zgoraj navedenih spomenikov naravne in kulturne dediščine bomo v občini plansko varovali tudi naslednja območja in objekte:
– skladovna miza pri Ravnah
– izvir živega srebra v Podklancu
– Melcova grapa.
Med prednostne naloge občine smo uvrstili pripravo strokovnih osnov za varstvo narave in kulturne dediščine.
1.2. Zasnova in strategija razvoja v prostoru
1.2.1. Globalna zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru
Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru Občine Žiri temelji na specifičnih geografskoprostorskih in ekoloških pogojih, kakor tudi na ekonomskih in socialnih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničitev sprejetih ciljev razvoja.
Zahodni del pogorja, ki obkroža Žirovsko kotlino bo prednostno namenjen varstvu vodnih virov. Organizacija ostalih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo in črpanje kamnitih agregatov) mora biti podrejeno varstvenim režimom.
Ravninski (dolinski) del občine bo prednostno namenjen razvoju kmetijstva.
Organizacija ostalih dejavnosti, stanovanjske graditve, gradnje infrastrukturnega omrežja je vezana na omrežje naselij in gospodarskih območij.
Za blokovno gradnjo so opredeljene površine v osrednjem delu naselja (S7, S8), za individualno gradnjo pa v Plastuhovi grapi, Rakulku in Starih Žireh (S15).
Manjše zaokrožitve naselij so predvidene v naselju Selo, v Stari in Novi vasi, v Rakulku, Ledinici, Breznici.
Sekundarne gospodarske dejavnosti (industrija, obrt, promet) se bodo lahko širile na obstoječih lokacijah, potrebno pa bo pridobiti pozitivno oceno presoje vplivov na okolje.
Razvoj tercialnih dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) bo najbolj liberalen. Obrtne delavnice se bodo lahko gradile ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi površinami in že zgrajeno infrastrukturo, ter v območju Gospodarske cone P1 (obrtno – proizvodna – poslovno – trgovska cona) po sprejetem prostorsko izvedbenem načrtu.
Turistično dejavnost bomo prednostno usmerjali in razvijali v turističnih kmetijah in ob atraktivnih točkah, ter površinah naravne in kulturne dediščine.
Kvartarne dejavnosti (upravne službe, družbene dejavnosti) bodo organizirane v Žireh ob glavni vpadnici.
Centralno pokopališče z gravitacijsko zaledje celotne občine je v Dobračevi, kjer so zagotovljene zadostne površine za širitev.
Športno rekreacijski centri so predvideni na območju Maršaka do Sore, rekreaciji v zelenju in zimski rekreaciji je namenjeno območje Goropeškega griča, rekreaciji v zelenju in zimskim športom so namenjene površine v dolini potoka Račevo, konjska maneža in strelišče se organizirata. V dolini Sore na območju “Podstotnika“ tenis in kopanje v naravi sta predvidena ob Sori na Selu.
1.2.2. Zasnova omrežja naselij in organizacija dejavnosti
– Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.
– Osnovo urbanega omrežja predstavlja naselje Žiri, ki ga je potrebno razvijati, kot naselje mestnega tipa.
– Vsa naselja imajo možnost zmerne demografske rasti in lociranja novih zaposlitvenih zmogljivosti (drobno gospodarstvo) za lokalno zaledje polkmečkega prebivalstva.
1.2.3. Zasnova namenske rabe prostora
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1:25000 (karta št. 9). Za sklenjena urbanizirana območja Občine Žiri, v katerih bomo usmerjali razvoj ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev urbanistične zasnove, so naselja: Žiri, Stare Žiri, Selo, Dobračeva, Stara vas in Nova vas.
V kartografskem delu dolgoročnega plana so v merilu 1:5000 prikazane podrobnejše razmejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorsko izvedbenih aktov:
– trajno varovana kmetijska zemljišča (A)
– ostala kmetijska zemljišča (B)
– varovana območja, za katera so sprejeti odloki,
– varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, varstveni pasovi vodnih virov
– varstvena območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov
– ureditvena območja naselij
– trase in varstvena območja infrastrukturnih objektov in naprav
– in površine za vse ostale ureditve in posege izven naselij, ki so že podrobneje preverjeni v prostoru.
V obdobju do leta 2000 se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami:
– Za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura) bo potrebno urediti 8 ha stavbnih zemljišč. Del teh površin je mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij.
– Površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij morajo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine.
– Pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi stavbnega fonda.
– Preobrazba kmetijskih in gozdnih površin za potrebe počitniških objektov bo le še na območjih stavbnih zemljišč, ki so bila namenjena za gradnjo teh naselij. Na nove površine ne posegamo.
– Pomembnejši posegi na gozdna zemljišča za potrebe pridobivanja kamnitih agregatov – obsegajo skupaj 5 ha.
– Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev optimalne strukture oziroma bilance rabe.
– Za agro-operacije so določene naslednje površine v občini: približno 104 ha je na območju Brekovice – Sovra, 68 ha na Žirovskem polju, 25 ha v Žireh z okolico in 23 ha v Račevi je predvidenih za hidromelioracije.
– Agromelioracije so predvidene na naslednjih lokacijah: Ravne, Goropeke, Izgorje, Breznica, Opale in Žirovski vrh v skupni površini 500 ha.
– Zapuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma zaraščanje s slabimi gozdovi je potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v teh območjih.
– Površine, ki se bodo urejale za potrebe zimskih športov obsegajo, približno 5 ha in so v obveznih izhodiščih opredeljene kot kmetijska zamljišča A območja, v naravi pa predstavljajo zemljišča, ki se zaraščajo z nekvalitetnim gozdom.
– Za vsa degradirana območja (sanitarne deponije, peskokopi, infrastrukturni koridorji...) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni uporabi v gozdne ali kmetijske površine.
1.3. Urbanistična zasnova (v nadaljevanju: UZ) Žiri
1.3.1. Prostorski obseg območja
Sklenjeno urbanizirano območje Občine Žiri v katerem bomo usmerjali razvoj ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev urbanistične zasnove vključuje naselja: Selo, Dobračeva, Žiri in Stare Žiri.
1.3.2. Cilji in skupni interesi
Temeljni cilji bodočega družbenogospodarskega razvoja, ter s tem povezane organizacije dejavnosti v naseljih in urbanističnim urejanjem so:
– Razvoj kvalitetnejšega urbanega okolja kar pomeni sedanjim in bodočim prebivalcem zagotoviti ustrezni oskrbni, prometni in komunalni standard, humano in zdravo bivalno okolje, bližino in dobro dostopnost do delovnih mest, možnosti za razvijanje dejavnosti v prostem času itd.
– Sanacijo negativnih vplivov na bivalno in delovno okolje in naravne vire bomo pospeševali z ureditvijo osnovnega prometnega omrežja, kanalizacije, oskrbe z vodo, urejanje vodotokov, varovanja pred poplavami, ogrevanja, zbiranja in odvažanja odpadkov, preprečevanje nekontrolirane pozidave kvalitetnih kmetijskih zemljišč itd.
– Zaustaviti dosedanji trend zraščanja obcestnih naselij, zagotoviti uravnotežen razvoj med urbanimi naselji, obrobnimi pretežno ruralnimi naselji in krajino.
– Pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij ter že zgrajene infrastrukture.
– Z novogradnjami v prostoru (urbanem in odprtem) je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
1.3.3. Usmeritve in strategija organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru se bo v prvi vrsti upoštevalo varovanje dobrin splošnega pomena, racionalna izraba prostora in organizacija dejavnosti v prostoru ter varovanje in izboljševanje okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem enakovredne pogoje bivanja in dela.
Bistvene usmeritve za zasnovo prostorske organizacije dejavnosti in namensko rabo površin Občine Žiri.
– Število prebivalcev v Občini Žiri naj bi doseglo leta 2000 predvidoma 5000.
– Za planirano povečanje števila gospodinjstev bomo v obdobju 1996–2000 zgradili 25 stanovanj, ter obnavljali in nadomestili del dotrajanih stanovanj.
– Za zagotovitev skladnejšega razvoja urbanih in kmetijskih dejavnosti bomo v pretežno ruralnih naseljih in delih naselij prednostno razvijali kmečka gospodarstva, kmetijam v urbanem območju pa bomo postopoma zagotovili primerne nadomestne lokacije.
– Občina Žiri bo dajala prednost prenovi stavbnega fonda pred posegi na nove površine.
– Naselja v območju UZ imajo zaradi lege sredi najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč omejene možnosti razvoja.
– Za razvoj “Gospodarske cone” je predvideno območje med reko Soro in obstoječo industrijo vzdolž regionalne ceste. V ureditvena območja ostalih naselij bomo usmerjali razvoj nemoteče obrti.
– Površine za rekreacijo so opredeljene na desnem bregu Sore v območju SELA v dolini Sore na območju “Podstotnika“, v dolini potoka Račevo in na območju Goropeškega Griča.
– Obstoječe pokopališče v Dobračevi ima predvidene površine za nadaljnjo širitev.
1.3.4. Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba prostora
Centralna območja
– Sedanje osnovno centralno območje Žirov, kot upravni, kulturni, oskrbni in prometni center z možnostjo širitve v južnem delu območja gospodarske cone.
– Drugi subcenter Žirov se bo razvijal ob Sori pod Maršakom (gorvodno od mostu čez Soro) v stanovanjsko – kulturno – rekreacijsko območje. Predvidena je izgradnja (in preselitev) bencinskega servisa PETROL, doma starejših občanov in športni objekti.
– V ureditvenih območjih ostalih naselij bodo posamezne dejavnosti za dnevno oskrbo prebivalcev.
Stanovanjska gradnja
– Razmerje med stanovanji v blokih in v enodružinskih hišah bo v ureditvenem območju Žirov približno 20:80.
– V ostalih ureditvenih območjih bo prevladovala gradnja prostostoječih enodružinskih hiš.
Oskrbne (terciarne) dejavnosti
Trgovina:
Žiri se razvijajo v močnejše občinsko nakupovalno središče.
Specializirane trgovine, tržnica in trgovina ipd. so v mestnem središču (SC1, SC4, SC5).
Grosistično trgovino, trgovino z gradbenim in repromaterialom in skladišča bomo razvijali v Gospodarski coni (P1).
Obrt
Specializirano obrt bomo usmerjali predvsem v centralno območje Žirov (SC1, SC4, SO3).
Posebno pozornost bomo posvetili zagotovitvi poslovnih prostorov za razvoj obrti v gospodarski coni (P1). V ostalih območjih Žirov in drugih ureditvenih območjih bomo z lokacijsko politiko spodbujali razvoj obrti, vendar dosledno usmerjali moteče dejavnosti v obrtno cono – gospodarska cona (P1) in na območja, ki so opredeljena kot stanovanjsko-proizvodna (SO in P).
Gostinstvo in turizem
Pri razvijanju turizma bomo v največji meri podpirali tiste programe, ki bodo vključevali lokalne resurse s ciljem usklajevanja turističnih in sprostitvenih dejavnosti z ekološkimi in socialnimi zahtevami z omejevanjem takšnih, ki škodijo okolju.
V ta namen bomo razvijali odgovarjajoče poti, način doživljanja krajev ter možnosti potovanja in bivanja, ki so usklajene z željo po kreativnem in sonaravnem preživljanju prostega časa.
Turistično dejavnost bomo prednostno usmerjali in razvijali v turističnih kmetijah in ob atraktivnih površinah in ob površinah naravne in kulturne dediščine.
Usluge za potrebe prehodnih gostov in turistov bo pretežno pokrivala obstoječa gostinska dejavnost. V primeru večjega razvoja turizma je smiselno v ponudbo vključevati predvsem ustrezno obnovljeno kulturno dediščino.
Manjši gostinski lokali bodo predvsem v centralnih območjih naselij, v območjih rekreacijskih con in pri pomembnejši naravni in kulturni dediščini (Goropeke, Breznica, Selo, Dobračeva).
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Otroško varstvo
Ob upoštevanju čimboljše dostopnosti do vrtcev, čimvečjemu številu vključenih otrok, bomo v Žireh omogočali dejavnost otroškega varstva v javnem zavodu in pri koncesionarjih.
Osnovno šolstvo
Težili bomo k temu, da bodo z obveznim in razširjenim programom zagotovljene razvojne možnosti za vse učence. Uvajali bomo tudi programe za prizadete otroke.
Kultura
Kot dopolnitev obstoječih zmogljivosti za kulturne dejavnosti bomo v največji možni meri izkoristili obstoječo stavbno dediščino.
Zdravstveno varstvo
Obstoječi objekt zdravstvenega doma zagotavlja vse potrebne površine (ambulante in lekarno).
Socialno skrbstvo
Dom starejših občanov bo dobil lokacijo na Maršaku – CŠR1.
Upravne, javne in finančne službe
V okviru prenove obstoječega stavbnega fonda bomo zagotavljali potrebne površine za razvoj teh služb.
ŠPORT IN REKREACIJA
Poleg sedanjih športnih igrišč bomo urejanje novih površin za šport in rekreacijo usmerjali v območju urejanja CŠR1 – Maršak. Zimske športe bomo razvijali na Goropeškem griču. V dolini potoka Račevo načrtujemo večjo rekreacijsko cono z različno namembnostjo: kolesarjenje, rolkanje, skakalnica s spremljajočim programom, sprehajalne poti – trim in konjeništvo.
Zelene površine
Poleg tega, da je Občina Žiri pretežno porasla z gozdom, bomo ohranjali sisteme zelenih površin v Žireh, ki jih tvorijo zeleni pasovi ob vodotokih, sadovnjaki, parkovne ureditve in zametki arboretuma na Kržišnikovem vrtu.
KOMUNALNE DEJAVNOSTI
Gospodarjenje z odpadki
S ciljem zagotavljanja zajemanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, ki je prilagojeno potrebam okolja in s posebnim upoštevanjem omejevanja odpadkov, za kar je potrebno še posebej vztrajno izobraževalno delovati.
Organizirali smo sistem ločenega zbiranja odpadkov, v opuščenem kamnolomu Osojnica, bo organizirana sortirnica in prekladalna postaja. Prednostno bomo uredili tudi kompostarno.
Odpadke, ki jih ni možno ponovno uporabiti bomo vozili na regionalno deponijo.
CESTNO OMREŽJE
Nosilec cestnega prometa v območju občine je regionalna cesta, ki poteka skozi Selo, in Žiri.
Predvidevamo izgradnjo obvoznice od Sela mimo industrijske cone preko obstoječe R 378, mimo Maršaka do priključka na regionalno cesto R 378. Trasa poteka ob vodotoku Sore.
Na regionalni cesti R 378 od Sela do Trebije je predvidena rekonstrukcija cestišča po obstoječi trasi.
Krajevne ceste
– Podklanec–Izgorje
– Žiri–Goropeke–Opale–Brekovice
– Žiri–Žirovski vrh po Plastuhovi grapi
Lokalne ceste
– Podklanec–Ravne–obč. meja
– Brekovice–Soura–Žirovnica
– Ledinica–Mrzli vrh
– Jarčja dolina–Lenarč–Zajc
– Selo–Zabrežnik
– Žiri–Breznica–Korita
– Žirovski vrh po Melcovi grapi
– Eržen–Bukovc po slemenu Žir. vrha
– Žiri–Račeva
bomo prioritetno rekonstruirali.
Lokalna cesta Žiri–Račeva je predvidena za prekvalifikacijo v regionalno cesto.
Bencinski servis
Obstoječa črpalka PETROL se iz centra Žirov preseli v center Maršak.
Avtobusna postajališča
Končna postaja javnega potniškega prometa je na lokaciji nasproti cerkve Sv. Martina v Žireh, vmesna postajališča bodo urejena na približno 400 m v ureditvenem območju Žirov in Sela.
Peščeve in kolesarske poti
V Žireh je prednostnega pomena povezava pešca in kolesarja iz posameznih pretežno stanovanjskih območij s centrom, ter z delovnimi mesti v gospodarski coni.
Pomembno je tudi vzdrževanje okoliških krajevnih poti za kolesarjenje.
Cesta Žiri–Goropeke preko Pikreja je predvidena kot kolesarska pot.
KOMUNALNA OSKRBA IN VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
Vodno gospodarstvo
S ciljem ohranjanja ali obnove zdravih vodnih sistemov, še posebno ohranjanjem čistoče vodovja, sonaravno gradnjo hidroelektrarn in s takim izkoriščanjem vodne sile, ki v enaki meri upošteva interese ohranjanja avtohtone flore in favne in ohranjanja okolja.
Oskrba z vodo
V zadnjih letih se je v občini intenzivno pristopilo k raziskavam vodnih virov ter opredeljevanju varstvenih pasov na območjih vodnih virov ter njihovemu normativnemu zavarovanju, saj je bil z odloki zavarovan pretežni del vodnih virov v občini.
Tudi v prihodnjih letih bomo nadaljevali z raziskavami za zagotavljanje zadostnih količin pitne vode in njeno varovanje in prioritetno zavarovali varstvena območja zajetij vaških vodovodov Selo 1, Selo 2, Selo 3, Rakulk, Dobračeva, Bedrih, Žirovski vrh 1.2.3., Nackova grapa, Tabor, Goropeke.
Z odlokom so zavarovani naslednji vodni viri:
Pod Klanom, Brekovice, Ledinica, nad Mlinarjem, nad Rakulkom, Nova vas, Osojnica, črpališče pri šoli.
Odvajanje odpadnih voda
Glavna naloga je izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja v Žireh s priključitivijo na ČN območja Rakulka, Dobračeve, Nove vasi in Račeve.
Za območje Sela, Ledinice, Goropek, Breznice, Brekovic, Žirovskega vrha, Ravne, Opale in drugih predvidevamo izgradnjo malih čistilnih naprav.
Obstoječe in predvidene gradnje v območjih varovanj vodnih virov morajo biti priključene na biološke ČN.
Sedanjo čistilno napravo Žiri, je potrebno vzdrževati, po potrebi razširiti in sanirati tako, da bo stopnja očiščenja večja.
Oskrba z električno energijo
Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP Žiri. Po programu Elektro Ljubljana – okolica se bodo gradile jamborske TP v ruralnem prostoru.
PTT promet
Pošta in ATC sta v Žireh. Del naselja Koprivnik je vezan na pošto in ATC v Sovodnju. Vsi zračni telekomunikacijski vodi se zamenjajo z zemeljskimi kabli.
Obramba pred visokimi vodami
Prioritetno bomo izvedli regulacijo potoka Osojnice in dokončali ureditev hudournika Jezernica.
Pokopališča
Predvidena je širitev obstoječega pokopališča v Dobračevi.
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Raba površin v odprtem prostoru je prav tako pomembna in bistveni del usmeritev razvoja občine. Pri tem je temeljna usmeritev varstvo najboljših kmetijskih zemljišč in varstvo najboljših pašniških površin pred zaraščanjem, nadalje varstvo vodnih virov, sanacija vsled eksploatacij mineralnih surovin in drugih posegov v prostor.
Podpirali bomo kmetijstvo s ciljem ohranjanja in pospeševanja gospodarjenja tradicionalnih kulturnih krajin ter kraju primernega in okolju znosnega kmetijstva v splošnem interesu.
Pri tem bomo upoštevali otežene gospodarske pogoje v hribovitem delu.
Kmetijska zemljišča
Kmetijska raba prostora še posebej tistega v dolinah, je v bližini večjih naselij v nenehnih konfliktih z drugimi rabami. V prvi vrsti je treba varovati vse kmetijske površine, ki so razvrščene med najboljša kmetijska zemljišča in so primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
Za izboljševanje kmetijskih zemljišč predvidevamo naslednje posege
Osuševanje – hidromelioracija je predvidena na naslednjih lokacijah:
Brekovice–Sovra104 ha
Žirovsko polje (I. faza) – 68 ha
Žiri z okolico (II. faza) – 25 ha
Račeva (III. faza) – 23 ha
Pogoj za urejanje II. in III: faze območja Žirov bo urejena osnovna odvodnja. Za projekte hidromelioracije se bomo odločili le, kolikor površin na obravnavanih lokacijah ne bo možno primerno urediti z agromelioracijami.
Agromelioracije – hribovite so predvidene na naslednjih lokacijah:
Ravne, Goropeke, Izgorje, Breznica, Opale, Žirovski vrh, v skupni površini 500 ha.
Poleg okvirno naštetih se hribovske agromelioracije glede na ugotovljene potrebe lahko izvajajo na celotnem območju občine na I. in II. območju kmetijskih zemljišč.
Komasacije
Komasacije so predvidene na območju Žirov, in sicer I. faza Žiri z okolico (25 ha), II. faza Račeva (23 ha) in na območju Brekovice (104 ha).
Gozdovi
Gozdna zemljišča zajemajo pretežni del območja občine, t.j. 2.652,97ha. Večina gozdnih zemljišč ima lesnoproizvodno funkcijo.
Gozdovi s posebnim namenom so v okviru športno rekreacijskih območij in gozdni rezervati. V kartnem delu gradiva so posebej prikazani varovalni gozdovi.
Z gozdovi bo potrebno, skladno z zakonom o gozdovih, gospodariti tako, da se zagotovijo trajno ohranjevanje in izboljšanje gospodarskih in splošno koristnih funkcij gozdov. Skladno s sprejetimi smernicami se bodo varovali predvsem gozdovi z varovalno, lesnoproizvodno in rekreacijsko funkcijo, gozdove slabših kvalitet bo možno namenjati tudi za potrebe bodoče poselitve. Dolgoročno bo potrebno postopno dograjevati gozdne komunikacije ter z intenzivno nego izboljšati malodonosne gozdove.
Kot dopolnitev prostorskega dela dolgoročnega plana Občine Žiri, je potrebno zagotoviti izdelavo usklajene bilance rabe površin, predvsem podrobnejša opredelitev območij zaraščanja in njihovo dolgoročno namembnost.
EKSPLOATACIJA KAMNITIH AGREGATOV
Črpanje kamnitih agregatov moramo omejiti predvsem na urejene peskokope in kamnolome, pri opredelitvi lokacij in črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter varovalnih gozdov.
Vsa obstoječa območja eksploatacije mineralnih agregatov, je potrebno sanirati skladno s tehničnimi in pogoji biološke sanacije.
V kamnolomih Soura in Plesk je možna eksploatacija pod pogoji tehnične in biološke sanacije.
Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike.
Na lokacijah pritokov Sore: Račeva, Osojnica in Rakulk bomo skladno s pogoji naravovarstvenikov čistili prodišča.

Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986–2000, dopolnjenega 1989, 1990, 1995.
– Kmetijstvo
najkvalitetnejša kmetijska zemljišča (1. območje kmetijskih zemljišč)
– Gozdarstvo
varovalni gozdovi
– Vodno gospodarstvo
pomembnejši izvir – zajetje Pod Klanom
– Sanacija onesnaženega zraka
sanacija onesnaženega zraka III Žiri
– Kulturna dediščina
Žirovski vrh
– Cestno omrežje
regionalna cesta Žiri–Trebija
– Elektroenergetsko omrežje
DV 110 kV 1058 Idrija–Žiri
9 RTP 110/35 kV Žiri.

Družbeni plan Občine Škofja Loka za obdobje 1986–1990 se spremeni in dopolni tako, da glasi:
Srednjeročni plan Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Žiri
1. Prostorske sestavine družbenega plana
1.1. Cilji in usmeritve v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja
Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja, dolgoročni plan občine, ki vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, je osnovno vodilo za opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.
(1) Sprejeta zasnova poselitve in izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti in širitev sedanjih zmogljivosti.
– Razvoj naselij bomo usmerjali na površine, ki so v ta namen opredeljene v dolgoročnem planu. Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bomo zagotovili z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so komunalno vsaj delno že opremljena.
– Trend stihijskega poseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike.
– V ruralnih in pretežno ruralnih naseljih bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev.
– Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi kot so dobra cestna in prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja.
(2) Globalna namenska raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so določene z dolgoročnim planom. Pri vseh posegih v prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe zemljišč bomo dosledno upoštevali usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru, še zlasti pa uveljavitev širših družbenih interesov pred lokalnimi in sektorskimi.
– Varovanje vodnih virov je prednostnega pomena pri namenski rabi površin in urejanju prostora, zato zahteva poleg doslednega upoštevanja režimov varstvenih območij tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja.
– Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.
– Črpanje kamnitih agregatov moramo omejiti predvsem na urejene peskokope in kamnolome, pri opredelitvi lokacij in načina črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter varovanih gozdov. Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike.
– Naravno in kulturno dediščino moramo vključiti v celovito urejanje prostora. Pri tem moramo preseči današnji predvsem konzervatorski pristop ter povezati interese družbenega in gospodarskega razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in vzdrževanju.
– Naravne razmere s krajinsko pestrostjo in bogato dediščino moramo bolje izkoristiti pri razvijanju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalcev občine in širšega zaledja.
(3) Izboljšanje in varovanje okolja mora biti učinkovita kurativna in preventivna dejavnost, ki mora biti povezana predvsem z naslednjimi nalogami:
– primerna razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru,
– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
– načrtno vlaganje v čistilne naprave in v izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,
– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,
– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaževanje.
Varstvo okolja in izboljšanje njegove kvalitete mora biti sestavni del ravnanja organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev, pri delu in v prostem času.
(4) Na podlagi določil dolgoročnega plana bomo sprejeli prostorske izvedbene akte kot podlago za operativno uresničevanje dogovorjenih nalog.
Vse predvidene investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi vključevanja v planske akte, bomo preverili ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov.
Pri urejanju naselij bo v obdobju 1996–2000 poudarek na zapolnitvah in kvalitetnemu urejanju pretežno že pozidanih območij, zato moramo naseljem in delom naselij, kjer bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja posvetiti enako urejevalsko pozornost kot urejanju novih območij.
Podrobne strokovne presoje in sprejetje ustreznih prostorskih izvedbenih aktov moramo zagotoviti tudi za posege v prostor izven naselij: črpanju kamnitih agregatov, urejanju odlagališč odpadkov, izgradnji zadrževalnikov.
1.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora.
Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1996–2000 temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana.
Gradnja posameznih objektov (zapolnitve) v ureditvenih območjih bo opredeljena z določili PUP in LD.
Za območja z razpršeno gradnjo so v kartografskem delu plana označena obstoječa stavbna zemljišča. Ta naselja so prednostno namenjena razvoju in obnovi kmečkih in polkmečkih gospodarstev. Gradnja in obnova je mogoča na obstoječih stavbnih zemljiščih ali na mejnih parcelah, če ni v nasprotju z omejitvami, ki so prikazane v kartografskem delu plana.
1.2.1. Stanovanjska gradnja
Stanovanjska gradnja se bo urejala z določili PUP.
Dopolnilna gradnja v vasi Breznica bo možna po izgradnji čistilne naprave.
1.2.2. Centralne dejavnosti
Ob omejenih materialnih možnostih je v tem planskem obdobju prednostnega pomena pomoč potencialnim zasebnim vlagateljem v centralne dejavnosti.
Za območje CŠR 1 – Maršak je predvidena izdelava zazidalnega načrta.
1.2.3. Proizvodne in servisne dejavnosti
Razvoj proizvodnih dejavnosti bo v obdobju 1990–2000 usmerjen predvsem v širitev in tehnološko izboljšavo sedanjih proizvodnih organizacij, in sicer pretežno na sedanjih zemljiščih podjetij.
V obdobju do leta 2000 bomo zagotovili za prostorski razvoj proizvodnih dejavnosti stavbna zemljišča, opredeljena v ta namen na območju urejanja P1. Območje urejanja P1 (obstoječi industrijski kompleksi), se ureja s PUP, za zahodni nepozidani del se izdela zazidalni načrt.
1.2.4. Kmetijske površine
Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči bo možno ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.
1.2.5. Gozdne površine
Gospodarske gozdove bomo izkoriščali in urejali na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov.
Upoštevali bomo omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu.
Za območja zaraščanja, katera se bodo namensko opredelila za gozdarstvo bo Zavod za gozdove pripravil programe vlaganja v pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo.
1.2.6. Območja za pridobivanje mineralnih surovin
Pridobivanje kamnitih agregatov predvsem pa sanacijo izkoriščenih površin bomo zagotovili na podlagi izdelanih izvedbenih aktov v območjih kamnolomov Sovra in Plesk.
1.3. Naloge v zvezi z urejanjem prostora
1.3.1. Izdelava prostorskih planskih in izvedbenih aktov
V obdobju do leta 2000 bomo dopolnili prostorske planske akte in izvedbene akte.
Realizacija nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih PIN za vsa območja, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor razen za območja, za katera obstajajo veljavni (PIN).
Sprejeti PIN do leta 1996 in usklajeni z DP in SP 1996–2000:
– odlok v ZN za stanovanjsko naselje S7 v Žireh (Uradni v. Gorenjske, št. 26/83)
– odlok v ZN industrijske cone Žiri (Uradni v. Gorenjske, št. 17/78)
– odlok v ZN pokopališča v Žireh (Uradni v. Gorenjske, št. 6/79)
– odlok v ZN Plastuhova grapa Žiri (Uradni v. Gorenjske, št. 15/89, 1/90)
Za PIN, ki se bodo izdelali in sprejeli v tem planskem obdobju bomo PZ (programske zasnove) sprejemali sočasno s PIN.
Dinamika in zaporednosti izdelave PZ in PIN bo opredeljena v programu, ki ga sprejema Občinski svet občine Žiri. V programu bo določen tudi obseg in dinamika priprave geodetskih in drugih podlog in način financiranja izdelave PIN.
Za celotno območje občine in naselja oziroma dele naselij, za katere se ne bodo izdelali PIN, oziroma se bodo obstoječi PIN ukinili, bomo zagotovili pripravo in sprejem PUP.
1.3.2. Usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov
Pri pripravi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– podrobno bomo razčlenili namensko rabo skladno s planirano organizacijo dejavnosti na posameznem območju; pri tem bomo zavarovali lokacije za objekte in naprave širšega družbenega pomena, ki bodo gradili v kasnejših fazah;
– izboljšali bomo sedanje in uredili nove prometne ureditve in povezave, ki bodo omogočale varen promet in v največji možni meri zaščito okolja pred hrupom;
– zmanjšali bomo komunalne probleme z načrtovanjem komunalnega omrežja in naprav, ki ga bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati;
– upoštevali bomo vsa v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in zavarovana območja ter usmeritve o možnih posegih in ureditvah na teh območjih;
– upoštevali bomo omejitve, opredeljene v odloku o varstvu vodnih virov;
– pooblaščena organizacija za varstvo narave in kulturne dediščine je dolžna pravočasno pripraviti smernice in pogoje za aktivno varovanje dediščine;
– prednostno bomo pripravili načrte sanacij degradacije okolja in škodljivih vplivov v varovanih območjih;
– pri urbanističnem načrtovanju in ureditvah bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter delovnega okolja, pri tem bomo urejevalsko pozornost enakovredno posvečali urbanim in ruralnim naseljem;
– pri urejanju krajine bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega ravnotežja;
– za vse peskokope in kamnolome se izdelajo rudarski načrti; sanacija se izvaja sočasno z eksploatacijo;
– ureditveni načrti in sprotna sanacija se izvaja tudi na vseh odlagališčih;
– pri melioracijskih posegih je potrebno paziti na kompleksno ovrednotenje s krajinskega in ekološkega vidika; skladno z ugotovljeno problematiko se po potrebi izdela uradni N;
– pri urejanju vodotokov je treba uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva in krajinskega varstva, prednost pred gradnjo kanalov naj ima povečanje kapacitete rečne struge in ohranjanje obrečne vegetacije;
– oblikovalno pozornost bomo posvečali tudi vključevanju naselij v kulturno krajino, predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in krajinski vidik);
– preverili bomo vse oblike ogroženosti prebivalcev ter materialnih dobrin ter vključili v PIA določila v zvezi z gradnjo, tehničnimi in obrambno zaščitnimi ukrepi na obravnavanem območju.
1.3.3. Usmeritve za urejanje posameznih območij
– Odprt prostor in posamezna naselja bomo urejali skladno z zasnovo posameznih krajinskih sistemov.
– Pospeševali bomo aktiviranje vseh primarnih proizvodnih potencialov v prostoru, ter selektivno vnašanje neagrarnih funkcij za pridobitev novih razvojnih možnostih in kakovosti.
– Razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali tako na ravni posameznih naselij kot programskih zasnov v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološko skladne vgraditve v krajino.
– Razvoj poselitvenih zasnov, posameznih naselij in spremljajočih dejavnosti bomo usmerjali skladno z merili posameznega kulturnega krajinskega sistema.
– V območjih, kjer bi širitev gradbenih površin predstavljala potencialni higienski ali komunalni problem, ali kjer že obstoječe gradnje predstavljajo tak problem, ni mogoče graditi, dokler se stanje ne sanira.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.