Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 20. člena statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 55/95), je Občinski svet občine Loški Potok na 20. redni seji dne 22. 10. 1998 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok
1. člen
(uvodne določbe)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000, (Dolenjski list, št. 12/87) in srednjeročnega družbenega plana Občine Ribnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Dolenjski list, št. 12/87), dolgoročnega plana Občine Kočevje za obdobje od 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 3/88), družbenega plana Občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 3/88), sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje, dopolnjen v letu 1993 (Uradni list RS, št. 43/94), ki se nanašajo na vse vsebine prostorskega plana za območje Občine Loški Potok (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok).
2. člen
(spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana)
Besedilo poglavja 4. v dolgoročnem planu Občine Ribnica ZASNOVA IN STRATEGIJA UREJANJA PROSTORA, POSELITVE, VARSTVA DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA IN OKOLJA, besedilo poglavja 4. družbenega plana Občine Ribnica UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA, besedilo dolgoročnega plana Občine Kočevje, besedilo družbenega plana Občine Kočevje ter besedilo prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje se za območje nove Občine Loški Potok spremeni tako, da se glasi:
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
1. Cilji in usmeritve v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja
Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja,
– varovanje značilnosti in kvalitet kraškega prostora, s posebnim poudarkom na ohranjanju naravne in kulturne dediščine,
– prilagajanje uporabe prostora ekološkim in naravovarstvenim zahtevam in ciljem, gospodarno upravljanje z viri,
– prednost interesom domačega prebivalstva ob prizadevanju za zagotovitev njihove ekonomske osnove za razvoj,
– pospeševanje gospodarskega razvoja ob hkratno uravnoteženi porazdelitvi ljudi in njihovih dejavnosti,
– spoštovanje kulturnih posebnosti in lokalne identitete.
2. Kmetijstvo
Željeno stanje v kmetijstvu je tak način obdelovanja in rabe kmetijskih zemljišč, ki ob tradicionalni kmetijski proizvodnji ohranja tudi ekološko in prostorsko pestrost ter pestrost kultur. Cilj je tudi ohranjanje pestre strukture vseh tipov kmetijskih zemljišč (od intenzivnih njivskih površin, do ekstenzivnih travnikov in opuščenih površin) z obmejki, drevesnimi in grmovnimi živicami, posameznim drevjem in skupinami drevja, izviri in potoki in reliefnimi posebnostmi. Mehanizem za doseganje tega cilja pa je politika urejanja prostora (krajinski načrti) in finančni mehanizmi (davčne olajšave, stimulacije, nadomestila,...) tudi za ekstenzivni način obdelave kmetijskih zemljišč (negnojeni travniki in pašniki, košenice, visokodebelni oziroma neplantažni sadovnjaki).
Za vse kmetijske ureditvene operacije je potrebno izdelati krajinske ureditve (strokovne podlage oziroma smernice za varstvo naravne dediščine so njihov sestavni del).
Poiskati bi morali možnost, da se finančna sredstva, ki so namenjena za posege v kmetijski prostor, namenijo za ohranjanje trajnostnega kmetijstva (tudi ekstenzivne oblike gospodarjenja s košenicami in pašniki), ki v tem predelu tudi ustvarjajo značilno krajino.
2. 1 Obstoječa območja kmetijskih zemljišč
Strokovni dokument, ki opredeljuje kmetijska zemljišča v Občini Loški Potok (kategorizacija kmetijskih zemljišč), je izdelan za območje Občine Kočevje (KS Draga) in za območje Občine Ribnica (KS Loški Potok).
Kmetijska zemljišča razvrščena v prvo in v drugo območje kmetijskih zemljišč.
1. in 2. območje kmetijskih zemljišč je prikazano v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 1 in v Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
2. 2. Cilji
Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči bo povezano z naslednjimi usmeritvami:
– v skladu z eko-sistemskim modelom kmetijstva pridelati hrano na trajnosten način,
– varovanje kmetijskih zemljišč pred neupravičeno spremembo namembnosti (urbanizacija, zaraščanje),
– z boljšo izrabo obstoječih zemljišč povečati hektarski donos,
– pridobivanje novih kmetijskih obdelovalnih zemljišč in izboljšava obstoječih zemljišč s kmetijskimi operacijami in v skladu z značilnostmi prostora.
2. 3. Razvojne naloge v kmetijstvu
Razvojne naloge v kmetijstvu so opredeljene v Programu urejanja kmetijskih zemljišč Občine Loški Potok in so prikazane v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok karta št. 2 in v kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
Razvojne naloge kmetijstva so opredeljene tudi v programu kmetijstva, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba iz Kočevja in iz Ribnice.
Za planiran obseg tržne kmetijske proizvodnje bo potrebno investirati v razširitev in reprodukcijo proizvodnih resursov.
Pomembno mesto v investicijah morajo imeti investicije v izboljšavo zemljiške strukture oziroma zemljišča, kar bomo dosegli z prostorsko ureditvenimi operacijami.
Za vse predlagane agrarne operacije je potrebno predhodno izdelati presojo vplivov na okolje.
1. Površine v Kočevskem parku – vse potrebujejo presojo in potrebno soglasje strokovne naravovarstvene službe (za zavarovane površine soglasje, za ostale površine pa mnenje).
2. Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno ohraniti logiko parcelacije.
3. Agromelioracije (lahko) obsegajo naslednja predhodna dela:
– odstranjevanje kamna,
– odstranjevanje grmovja drevja.
Vse kmetijske površine v Občini Loški Potok so razvrščena v območja s težjimi proizvodnimi pogoji.
V okviru revitalizacije ter celostnega razvoja vasi in opuščenih naselij se bodo usklajeno gradile in razvijale družinske kmetije.
2. 3. 1 Predvidene agromelioracije
Strokovna podlaga za opredelitev območij agromelioracij je izdelan program urejanja kmetijskih površin za območje KS Draga (Občina Kočevje) in KS Loški Potok (Občina Ribnica).
Posamezne lokacije predvidenih agromelioracij so:
-----------------------------------------------------------------------
Šifra agr.
oper. Naziv List PKN
-----------------------------------------------------------------------
A1 Retje
A2 Travnik Sodražica 27, 37
A7 Krajce Sodražica 16, 26
A11 Zajčji hrib Sodražica 37, 47
A14 Blošček Sodražica 15, 16, 25, 26
A21 Lipni vrh Sodražica 16, 17
A25 Lome Sodražica 27, 26
A26 Hrib Sodražica 27
A27 Grdi lazi Sodražica 37, 38, 27, 28
A29 Zadole Sodražica 48, 38
A30 Studenec Sodražica 25
A31 Uštal Sodražica 36
-----------------------------------------------------------------------
Usmeritve naravovarstva:
2. 3. 2 Organizacijska naloga
Kot organizacijska naloga je opredeljeno evidentiranje zaraščanja kmetijskih zemljišč z gozdnim drevjem in program ureditve. Strokovna služba Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine se vključuje v postopke načrtovanja in izvajanja posegov na agromelioracijski območjih. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
3 Gozdarstvo
3. 1 Obstoječa območja gozdnih zemljišč
Odgovorna strokovna služba za gozdove v Občini Loški Potok je Zavod za gozdove RS, – območna enota Kočevje, ki v skladu z določili zakona za gozdove (Uradni list RS, št. 30/93) pripravi gozdno gospodarski načrt območja, ki mora biti usklajen s prostorskim planom občine.
Prostorski plan občine opredeljuje lesnoproizvodne gozdove, varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom.
Naravovarstvo ima na Kočevskem dolgoletno tradicijo, saj so bili že pred stoletjem (med prvimi v Evropi) zavarovani pragozdovi. Izjemno naravno dediščino večinoma ustrezno varujemo tudi danes. Pomembna je kot prvobitni, skoraj nedotaknjeni del narave, za izobraževanje in raziskovalno delo; kot okolje redkih in ogroženih živali in rastlin; in posebnost in zanimivost Kočevske, ki jo seveda velja ohraniti, predstaviti in tudi tržiti.
Posamezna območna enota s svojim strokovnim delom pokriva naslednje površine gozdov:
----------------------------------------------------------------
status gozdov površina gozdov (ha)
lesno proizvodni gozdovi 8224,69
gozdovi s posebnim namenom
(gozdni rezervat) 56,6 (predvideni)
varovalni gozdovi 166,1
----------------------------------------------------------------
skupaj 8390,70
----------------------------------------------------------------
Gozdovi so prikazani v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok karta št. 1 in Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
3. 2 Cilji
Cilji, katere moramo izvajati na področju gozdarstva so usklajeni s programom razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96):
– ohranitev in krepitev bioekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov in trajnostno ter sonaravno gospodarjenje z njimi,
– ohranjanje in vzpostavljanje primernega življenjskega okolja za vse avtohtone vrste prostoživečih živali,
– ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov,
– na strokovno opredeljenih ožjih območjih gozdnega prostora razvijanje gozdov in dejavnosti z namenom rabe gozdov za rekreacijo, turizem, vzgojo, pouk in raziskovanje,
– pospeševanje estetske funkcije gozdov,
– povečanje izkoriščenosti proizvodnega potenciala gozdnih rastišč, izboljšanje kakovosti gozdnih sestojev in izrabe lesa,
– ohranjanje in nadaljnje razvijanje omrežja gozdnih prometnic, prilagojenega večnamenski rabi gozdov,
– ohranjanje, vzpostavljanje in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posameznih dreves, obvodnega gozdnega rastja, protivetrnih pasov in omejkov zunaj gozda,
– skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru.
3. 3 Razvojne naloge
Kot razvojna naloga je opredeljena razširitev obstoječih ter razglasitev novih območij gozdnih rezervatov (Glažuta, Bela stena, Medvedjek).
Pri posegih v gozdni prostor je potrebno upoštevati vse funkcije gozdov: ekološke, socialne in proizvodne ter pridobiti soglasje od pristojne javne gozdarske službe.
Na področju gozdarstva bomo vzdrževali vse obstoječe gozdne prometnice, da bo tako možno spravilo lesa iz gozda, glede statusa le-teh bomo opredelili to nalogo kot organizacijsko nalogo za naslednje obdobje.
V KS Draga bosta zgrajeni dve novi gozdni cesti skupne dolžine 5 km.
Ureditev statusa varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom (odločbe in odnosi z lastniki) je organizacijska naloga, za katero je odgovoren župan.
4 Vodno gospodarstvo
4. 1 Cilji
Na področju vodnega gospodarstva moramo:
– učinkovitejše gospodariti z vodnimi viri,
– izvajati učinkovito oskrbo z vodo,
– izvajati nujne vodnogospodarske ureditve,
– varovati vodne vire,
– sanirati vode,
– zavarovati vodne vire.
4. 2 Izkoriščanje vodnih virov
Pregled zajetih vodnih virov je razviden iz Kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 3.
4. 2. 1 Obstoječi objekti in naprave oskrbe z vodo
Na območju Občine Loški Potok so vodovodni sistemi, ki jih upravlja Hydrovod Kočevje, posamezne krajevne skupnosti oziroma posamezni kraji.
Hydrovod Kočevje upravlja naslednje vodovodne sisteme:
– vodovodni sistem Loški Potok, ki oskrbuje naselja Retje, Hrib – Loški Potok, Mali Log, Srednja vas, Travnik, Lazec, Podpreska in Draga,
– vodovodni sistem Strednja vas – Trava, ki oskrbuje naselja Srednja vas in Trava.
Posamezni kraji upravljajo naslednje vodovodne sisteme:
– Črni Potok,
– Pungert,
– Podplanina.
Obstoječi objekti in naprave oskrbe z vodo so razvidni iz Kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 3.
4. 2. 2 Obstoječa območja vodnih virov
Na območju Občine Loški Potok so za večje vodovodne sisteme in za pomembnejše lokalne vodovode opredeljeni zaščiteni pasovi in odlok o varstvu krajevnih vodnih virov v Občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 7/84, 40/89 in Uradni list RS, št. 53/93).
Varstveni pasovi varovanja krajevnih vodnih virov so opredeljeni v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok karta št. 3 in Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
4. 2. 3 Razvojne naloge oskrbe z vodo
Na področju oskrbe z vodo bomo dogradili obstoječe vodovodne sisteme za potrebe neoskrbovanih ali nezadostno oskrbovanih območij.
----------------------------------------------------------------------------------
KS Loški Potok – dokončanje črpališča in vodohra mov ter
rekonstrukcija cevovodov
– povezava vodovodnega sistema Loški Potok
z vodovodnim sistemom Trava
----------------------------------------------------------------------------------
KS Draga – izgradnja vodovodov za naselja Stari in Novi Kot
– ureditev rezervoarja pri Srednji vasi
----------------------------------------------------------------------------------
Predvidene razvojne naloge so prikazane v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
Za potrebe oskrbe vseh naselij z vodo v Občini Loški Potok je potrebno izdelati program vodooskrbe z kvalitativno in kvantitativno analizo zajetih in nezajetih vodnih virov, obstoječega vodovodnega omrežja in obstoječe in predvidene porabe vode ter predlogom novih ukrepov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti kvaliteti pitne vode in ukrepom, ki to zagotavljajo.
Za vsa vodozbirna območja, kjer je sprejet odlok o varovanju krajevnih vodnih virov je potrebno izdelati sanacijski program.
Z opredelitvijo območij varstva vodnih virov so bila ugotovljena neskladja med obstoječo rabo prostora in stopnjo varovanja. S prostorskimi ureditvenimi pogoji PUP se bodo določila merila in pogoji ter način odvajanja odpadnih voda iz objektov in prometnih površin.
Izdelan program vodooskrbe in sanacijski program sta definirana kot organizacijska naloga. Gradnja vodovodnih sistemov se izvaja na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije, ki vsebuje tudi elemente presoje vplivov na okolje in izdane lokacijske odločbe in gradbenega dovoljenja. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
4. 3 Obstoječi objekti in naprave zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak
V Občini Loški Potok je deloma urejeno kanalizacijsko omrežje, ki deluje brez čistilne naprave. Omrežje nima upravljalca.
Obstoječi objekti in naprave zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak, ki so v upravljanju Hydrovod Kočevje ter posameznih naselij oziroma krajevnih skupnosti, so razvidni iz Kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 6 in Kartografske dokumentacije, prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
4. 3. 1 Razvojne naloge zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak
Na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak bomo izdelali program za izgradnjo kanalizacijskih sistemov z izgradnjo čistilnih naprav ter ostalih objektov in naprav na omrežjih:
----------------------------------------------------------------------------------------------------
KS Loški Potok – izgradnja kanalizacijskega omrežja za naselja Retje, Hrib – Loški
Potok, Šegova vas, Travnik z CN v Retjah
– v ostalih naseljih izgradnja kanaliza cijskih sistemov za
meteorno vodo in z lovilci olj
– v naselju Mali Log izgradnja nepretočnih triprekatnih greznic z
praznjenjem v CN Retje
– v naselju Bele vode izgradnja dvo prekatnih neprepustnih greznic
z praznjenjem v CN Retje
----------------------------------------------------------------------------------------------------
KS Draga Zaradi ekološke občutljivosti kraških voda bomo za vsa naselja
zgradili manjše sisteme kanalizacijskih omrežij oziroma
neprepustne triprekatne greznice.
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Ker celotno območje Občine Loški Potok predstavlja vodozbirno območje za lokalne oziroma regionalne vodovode je potrebno za vsako kanalizacijsko omrežje, oziroma greznico pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter izdelati presojo vplivov na okolje. Posamezne neustrezno zgrajene greznice predstavljajo stalen in nenadzorovan vir onesnaževanja podzemnih in površinskih voda, zato je nujen nadzor nad izgrajenimi greznicami (tehnični pregled).
Predvidene razvojne naloge (novogradnje in rekonstrukcije) so prikazane v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 6.
Uvrstitev tako predlaganih rešitev zbiranja in čiščenja odplak v republiški koncept varstva okolja je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
4. 4 Obstoječi objekti in naprave vodnogospodarskih ureditev
Za zaščito voda, vodotokov in vodnogospodarskih objektov v Občini Loški Potok je odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava RS za varstvo narave, izpostava Ljubljana ter Občina Loški Potok. Upravljavec je Hidrotehnik, d. o. o. Ljubljana.
Odseki vodotokov so razvidni iz Kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 3.
4. 4. 1 Razvojne naloge vodnogospodarskih ureditev
Za pripravo in realizacijo razvojnih nalog je odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava RS za varstvo narave, izpostava Ljubljana ter Občina Loški Potok.
Razvojne naloge so naslednje:
---------------------------------------------------------------------------------
KS Loški Potok – redna vzdrževalna dela na vodotokih
– preučitev možnosti zadrževalnika vode na Travniškem polju
KS Draga – ureditev hudournika na cesti proti Pungertu
– sanacijski program za hudourniška območja
---------------------------------------------------------------------------------
Ureditev strug vodotokov v naseljih ter priprava predlogov za sanacijo in urejanje vodotokov od izvirov do ponorov in čiščenje ponorov so organizacijske naloge Ministrstva za okolje in prostor – Uprave RS za varstvo narave, izpostave Ljubljana ter Občine Loški Potok.
Za koordinacijo je odgovoren župan Občine Loški Potok.
4. 5 Družbeno ekonomski statusi na področju vodnega gospodarstva
Občina Loški Potok ima za potrebe svojih vodovodnih sistemov urejeno varovanje vodnih virov z odlokom o varovanju krajevnih vodnih virov. Istočasno pa je Občina Loški Potok tudi vodozbirno območje za zajetje Obrh (vodovodni sistem Ribnica Kočevje). Ker ima to zajetje in ta vodovodni sistem status pomembnejšega zajetja za Občini Ribnica in Kočevje, oziroma vodovoda, je potrebno določiti varstvene pasove vodnih virov in jih potrditi z odlokom.
Priprava strokovnih osnov in odloka je organizacijska naloga, za katero je odgovorna občina. Za koordinacijo s strani Občine Loški Potok je odgovoren župan Občine Loški Potok.
5 Rudarstvo
5. 1 Obstoječa območja, objekti in naprave
V Občini Loški Potok ni nobenega legalnega peskokopa.
V Občini Loški Potok je več nelegalnih peskokopov. Evidentirani so s popisom.
Lokacije peskokopov so razvidne iz kartografskega dela. prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 1.
5. 2 Cilji
Na področju peskokopov bomo poskrbeli za učinkovito sanacijo območij.
5. 3 Razvojne naloge
V Občini Loški Potok bomo na podlagi izdelanega programa sanacije nelegalnih peskokopov ter ocene primernosti in ustreznosti opredelili območje za pridobivanje peska – peskokop.
Priprava programa sanacije za vse nelegalne peskokope je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
6 Naravna in kulturna dediščina
Ljubljanski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je izdelal strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine na območju Občine Loški Potok.
Območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki bodo normativno zavarovana, oziroma tista, ki jih bomo varovali kot dediščino, so prikazana v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 4. Za področje naravne in kulturne dediščine so odgovorni: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Občina Loški Potok.
Strokovna služba za področje naravne in kulturne dediščine je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V občini ni razglašenih območij in objektov naravne in kulturne dediščine.
6. 1 Naravna dediščina
Na območju Občine Loški Potok živi več vrst avtohtonih živali iz Rdečega seznama redkih ogroženih živalskih vrst. V prostorskih ureditvenih pogojih se bodo določili načini, kako omogočiti bivanje tako živalim kot ljudem ter s tem omogočilo oživljanje Kočevskega v pravem pomenu besede.
Na podlagi opredelitev strokovnih podlag opredeljena naslednja območja in objekti:
– krajinski park,
– krajinsko območje,
– naravni spomenik.
Seznam opredeljenih območij in objektov z opredelitvijo tistih, ki bodo normativno zavarovana (P), oziroma tistih, ki jih bomo varovali kot dediščino je naslednji:
a) Naravna dediščina – krajinski park:
5. Krajinski park Loški Potok – P.
b) Naravna dediščina – krajinsko območje:
KO 1 Krajinsko območje Retje – Loški Potok znotraj KP – P,
KO 2 Krajinsko območje Dolge njive z mokrotnimi ravnicami – P,
KO 3 Krajinsko območje Sodol,
KO 4 Krajinsko območje Resne njive med Podpresko in Drago.
c) Naravna dediščina – naravni spomenik:
1. Šest lip na travnikih Pod šibami,
2. Kal Blošček,
3. Izvir Pri studencu,
4. Lipa v Dolnjih Lazih – P,
5. Krajinski park Loški Potok – P,
6. Mokrotne vrtače pri Malem Logu,
7. Izvir Pri studenčku,
8. Fosilni ponor pod Vršcami,
9. Lokva pri Podrepišču,
10. Ponor v Retijški uvali,
11. Izvir Selevšca v Retijški uvali,
12. Ponor v Retijški uvali,
13. Vrtača Globoščak s ponorom,
14. Izvir Sušica v Retijški uvali,
15. Zamočvirjena površina s ponorom v retijški uvali,
16. Izvir Markov griček v Rejtiški dolini,
17. Izvi Podgojenšca v Podgojnah,
18. Kal Lokvica pod Mašunom,
19. Mežnarjev studenec pri Vasi,
20. Izvir v Vasi,
21. Mežnarjev potok z mokrotno ravnico,
22. Debela bukev pri Stenah,
23. Kačja smreka pod Martinovim vrhom – P,
24. Izvir pri Srednji vasi,
25. Bukev pod Klaliči vrhom – P,
26. Izvir pod Sušjem,
27. Jama Ogenca,
28. Zlata smreka v Novih Lazih,
29. Stene na jazbini,
30. Fehtarjeva štirna,
31. Izvir pri Koritu pri Matevljeku,
32. Kal Pri luži pri Matevljeku,
33. Loški Potok z mokrotno ravnico,
34. Ponorne rupe,
35. Izvir Loškega Potoka Pri malnih,
36. Pavletova jama Pod Lajšto,
37. Brezno na Sušjeku,
38. Potok pod Pejhovcem,
39. Likeš potok – kraški izvir,
40. Mlaka za umetno zajezitvijo,
41. Ponor Likeš potok,
42. Ponor v Pojdnu,
43. Ponor v Pojdnu,
44. Ponor v Pojdnu,
45. Izvir Pristan z mlako,
46. Brezno pod Debelim vrhom v Ferboltarici,
47. Smreka pod Debelim Vrhom – P,
48. Brlog na Debelem vrhu – P,
49. Bukev na Debelem vrhu – P,
50. Štercen studenec – P,
51. Jama pri križišču pred Glazuto,
52. Danski studenec,
53. Velika Bela stena,
54. Smeka pri Glažuti – P,
55. Stena pri Glažuti,
56. Kraška izvira pri Glažuti,
57. Jelka na Sušnem bregu – P,
58. Brezno nad cesto pod Debelim vrhom,
59. Brezno pod Velikim vrhom,
60. Kal na križišču Pri luži,
61. Brezno nad cesto Pri luži,
62. Udornica ob cesti pod Lepo gorico,
63. Jama ob cesti pod Lepo gorico,
64. Stena v Lepi gorici,
65. Brezno na Sušnem bregu,
66. Brezno pri Kelnovem lazu,
67. Brezno nad Sibirijo,
68. Panje jelke pod Turnom,
69. Brest na Črnem vrhu – P,
70. Smreka na Črnem vrhu – P,
71. Kaluža pod Nokom,
72. Brezno vrh Dolgega klanca – brezno št. 2,
73. Brezno vrh Dolgega klanca – brezno št. 1,
74. Jama vrh dolgega klanca,
75. Jama Flašencug vrh Dolgega klanca,
76. Spodnje brezno pod Medvedovo cesto,
77. Zgornje brezno pod Medvedovo cesto,
78. Kaluža nad Koncinom,
79. Smreka v Medvedjakovem gozdu – P,
80. Brezno v Medvedjakovem gozdu,
81. Jama v Medvedjakovem gozdu,
82. Ruševa jama,
83. Dolina Kolpe in Čabranke,
84. Reka Čabranka,
85. Brezno ob cesti nad Drago,
86. Ponorne rupe,
87. Mokrotna vrtača ob cesti v Dragarski dolini,
88. Izvir v Šafarjih,
89. Brezno nad cesto na Goteniški gori,
90. Izvir pri Travi,
91. Izvir pri Podplanini,
92. Izvir pod Travo,
93. Stena pri Pungartu,
94. Velika stena,
95. Brezno pod Goteniškim vrhom,
96. Sovja stena pod Goteniškim vrhom,
97. Izvir z debelim javorjem in bukvijo pod Goteniškim vrhom
Območja in objekti z opredelitvijo tistih, ki bodo normativno zavarovana (P), oziroma tistih, ki jih bomo varovali kot dediščino so označena v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok (TK4).
6. 1. 1 Cilji
Cilji varstva naravne dediščine:
– ohraniti samonikle rastlinske in živalske vrste, habitatne tipe, in ekosisteme ter njim lastne procese,
– ohraniti naravne znamenitosti,
– ohraniti logiko razvoja tipov krajine v skladu z naravnimi procesi,
– ohraniti biološko pestrost tega območja, predvsem endemične vrste in populacije na meji razširjenosti,
– ohraniti vse ekosisteme in habitatne tipe tega območja, ter zagotoviti njihov naravni razvoj,
– obnoviti prizadete naravne znamenitosti, habitate in ekosisteme...
6. 1. 2 Razvojne naloge
V naslednjem obdobju bomo pripravili strokovne osnove za zavarovanje naslednjih območij in objektov:
– Kočevski park (varstveni režim za regijski park – obvezno izhodišče),
– Krajinski park Loški Potok,
– Krajinsko območje Retje,
– Krajinsko območje Dolge njive.
– lipa v Dolnjih Lazih,
– kačja smreka pod Martinovim vrhom,
– bukev pod Klaličim vrhom
– smreka pod Debelim Vrhom,
– brlog na Debelem Vrhu,
– bukev na Debelem Vrhu,
– Štercen studenec,
– smreka pri Glažuti,
– jelka na Sušnem bregu,
– brest na Črnem vrhu,
– smreka na Črnem vrhu,
– smreka v Medvedjakovem gozdu.
V skladu z pripravljenimi strokovnimi osnovami za varovanje naravne in kulturne dediščine, ki jih je izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo pripravili program zavarovanj območij in objektov naravne dediščine s strokovnimi podlagami.
Skupaj s pristojnim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo opredelili potrebne varstvene aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih naravne dediščine. To je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
Namenska raba prostora na območjih naravne dediščine bo usklajena z ostalimi rabami. Raba prostora na teh območjih je možna pod pogoji varstva naravne dediščine in se bo usklajevala s prostorskimi izvedbenimi akti.
Seznam območij in objektov naravne dediščine ter varstveni režimi za normativno zavarovane znamenitosti so prikazani v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 4a.
6. 2. Kulturna dediščina
Ljubljanski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je izdelal Strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine na območju Občine Loški Potok.
Območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki bodo normativno zavarovana, oziroma tista, ki jih bomo varovali kot dediščino, so prikazana v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 4. Za področje naravne in kulturne dediščine so odgovorni: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Občina Loški Potok.
Veljavna obvezna izhodišča so:
– Retje v Loškem Potoku (vaško jedro – EŠD 616)
– Retje v Loškem Potoku (kmečka hiša št. 40 – EŠD 617).
Predlagana obvezna izhodišča so:
– Draga, cerkev Marijinega obiskanja (EDŠ 1792)
– Hrib; ambient treh kozolcev (EDŠ 181)
– Hrib – Loški Potok; cerkev sv. Barbare, cerkev sv. Lenarta (EDŠ 2009)
– Hrib – Loški Potok – kapela sv. Jošta
– Lazec v Loškem Potoku – kozolec Lazec št. 11
– Lazec v Loškem Potoku – senik Lazec št. 11
– Retje v Loškem Potoku – cerkev sv. Florijana (EŠD 2011)
– Retje v Loškem Potoku – kmečka hiša št. 73 (EŠD 9360)
– Retje v Loškem Potoku, kulturna krajina (EŠD 8128)
– Stari Kot, cerkev sv. Frančiška Ksaverja
– Šegova vas, hiša Šegova vas št. 14 (EDŠ 9361)
– Trava, cerkev sv. Lovrenca (EDŠ 1794)
– Območje kompleksnega varstva Loški Potok.
Na podlagi opredelitev strokovnih podlag opredeljena naslednja območja in objekti:
– dendrološka dediščina,
– umetnostno zgodovinska dediščina,
– etnološka dediščina,
– zgodovinsko memorialna dediščina,
– tehniška dediščina,
– arheološka dediščina.
Seznam opredeljenih območij in objektov z opredelitvijo tistih, ki bodo normativno zavarovana (P), oziroma tistih, ki jih bomo varovali kot dediščino je naslednji:
a) Dendrološka dediščina:
N 1 Dve lipi na dvorišču hiše b. št. na severnem robu naselja,
N 2 Lipa ob znamenju,
N 3 Lipa ob poti pri hiši št. Mali Log 36,
N 4 Lipa pred hišo Mali log 33,
N 5 Lipa na dvorišču hiše Mali Log 19,
N 6 Lipa ob glavni cesti pred hišo Mali Log 13,
N 7 Tri lipe pred hišo Mali Log 44,
N 8 Lipa na dvorišču hiše Mali Log 41,
N 9 Lipa pred hišo Mali Log 49,
N 10 Lipa na dvorišču hiše Mali Log 1,
N 11 Lipa ob hiši Retje 92,
N 12 Mlada dvojna lipa z izrazitim habitusom ob kapeli v naselju Retje,
N 13 Lipa ob poti v zahodnem delu naselja Retje,
N 14 Lipa pred hišo Retje 64,
N 15 Lipa pri stari hiši b. št. pred križiščem,
N 16 Dve lipi v centralnem delu naselja Hrib,
N 17 Drevored divjih kostanjev ter dveh lip ob poti k z. c. sv. Lenarta,
N 18 Lipa pri hiši Šegova vas 28,
N 19 Dve lipi na dvorišču hiše Šegova vas 12,
N 20 Lipa pred hišo Srednja vas 18,
N 21 Lipa pred hišo Hrib 39,
N 22 Lipa pred hišo Hrib 64,
N 23 Lipa ob cesti v osrednjem delu naselja Hrib,
N 24 Drevored divjih kostanjev ob glavni cesti v centralnem delu naselja Hrib,
N 25 Lipa ob glavni cesti v južnem delu naselja Hrib,
N 26 Drevored devetih lip nad glavno cesto v južnem delu naselja Hrib,
N 27 Lipa pri kapeli ob glavni cesti v severnem delu naselja Travnik,
N 28 Hrast pri Srednji vasi 9,
N 29 Gostilniški vrt sedmih divjih kostanjev pred hišo Travnik 5,
N 30 Lipa v zaselku Dednik,
N 31 Trije jeseni ob hiši Travnik 95,
N 32 Dve lipi pri kapeli ob poti Dednik – Bela Voda,
N 33 Dve mladi lipi pri kapeli ob glavni cesti Travnik – Lazec,
N 34 Lipa pred hišo Lazec 23,
N 35 Tri lipe ob cesti pred hišo Lazec 18,
N 36 Dve lipi ob cesti pred gospodarskim poslopjem v naselju Lazec,
N 37 Dve lipi pri kapeli zahodno od nasleja Lazec,
N 38 Tri lipe pred hišo Lazec 2,
N 39 Dve dekapitirani lipi v južnem delu naselja Lazec,
N 40 Lipa pred hišo Podpreska 2,
N 41 Dve lipi nasproti hiše Podpreska 15,
N 42 Dve lipi nasproti hiše Podpreska 15,
N 43 Zraščeni lipi pred tovarno LIP Jelka,
N 44 Lipa na dvorišču osnovne šole,
N 45 Lipa pri kapeli ob glavni cesti v južnem delu naselja Podpreska,
N 46 Posamezna drevesa na celotnem območju Glažute,
N 47 31 javorjev posajenih ob poti Glažuta – Grčarice,
N 48 Dve lipi naproti hiše Novi Kot 37,
N 49 Lipa in sadovnjak ob hiši Novi Kot 32
N 50 Skupina dreves pred hišo Novi Kot 28,
N 51 Pet lip ob hiši Novi Kot 14,
N 52 Tepka pred hišo Novi Kot 3,
N 53 Večdebelna lipa pred hišo Novi Kot 3,
N 54 Lipa pred hišo Stari Kot 31,
N 55 Dvodebelna lipa pred p. c. sv. Roka v Starem Kotu,
N 57 Štiri lipe ob ž. c. sv. Marije v Dragi,
N 56 Divji kostanj pred hišo Podplanina 15,
N 58 Brest na dvorišču hiše Draga 35,
N 59 Dva divja kostanja ob glavni cesti pred nekdanjo šolo v Dragi,
N 60 Lipa pred hišo Draga 17,
N 61 Lipa na dvorišču hiše Draga 11,
N 62 Lipa pred hišo Draga 7,
N 63 Dve lipi pri kapeli ob glavni cesti v severnem delu naselja Srednja vas pri Dragi,
N 64 Dve lipi ob hiši Srednja vas pri Dragi 29,
N 65 Lipa nasproti hiše Srednja vas pri Dragi 22,
N 66 Lipa ob glavni cesti, nasproti hiše Srednja vas 19,
N 67 Lipa pri hiši Srednja vas pri Dragi 3a,
N 68 Divji kostanj pri kapeli ob glavni cesti severno od naselja Trava,
N 69 Drevored treh divjih kostanjev in dveh lip v naselju Trava,
N 70 Divji kostanj pred hišo Trava 17,
N 71 Lipa in oreh pod glavno cesto v južnem delu naselja Trava.
b) Umetnostno-zgodovinska dediščina:
U 1 Mali Log (Vas) – razpelo,
U 2 Mali Log – del opreme nove kapele,
U 3 Mali Log (Žagarji) – razpelo,
U 4 Retje – p. c. Sv. Florijan,
U 5 Retje – razpelo,
U 6 Retje – zidano znamenje,
U 7 Retje 5 – razpelo,
U 8 Retje – kapelica,
U 9 Retje (Rebar) – kapelica,
U 10 Retje – kapelica,
U 11 Hrib (Loški Potok) – z. c. Sv. Lenarta,
U 12 Hrib (Loški Potok) – p. c. Sv. Barbare,
U 13 Hrib (Loški Potok) – Pokopališče z nagrobnim spomenikom,
U 14 Hrib (Loški Potok) – razpelo,
U 15 Šegova vas – kapelica,
U 16 Šegova vas 38 – razpelo,
U 17 Šegova vas – razpelo,
U 18 Cesta Loški Potok – Sodražica – razpelo,
U 19 Hrib (Loški Potok) – kapelica,
U 20 Hrib (Loški Potok) Joštova kapela,
U 21 Srednja vas,
U 22 Srednja vas – kapela,
U 23 Travnik – kapelica,
U 24 Travnik – razpelo,
U 25 Travnik – kapelica,
U 26 Travnik – razpelo,
U 27 Bela Voda – kapelica,
U 28 Bela Voda – razpelo,
U 29 Sodol v Loškem Potoku – kapelica,
U 30 Podpreska (Pehoveč) – kapelica,
U 31 Lazec – kapelica,
U 32 Podpreska – kapelica,
U 33 Glažuta – cerkvica,
U 34 Novi Kot (Znamenski) – kapelica,
U 35 Stari kot p. c. sv. Frančiška Ksaverija s pokopališčem omenjena leta 1740,
U 36 Stari Kot – kapela,
U 37 Stari Kot (Hrib) – kapelica,
U 38 Stari Kot – razpelo,
U 39 Draga – pokopališče,
U 40 Draga – ž. c. Marijinega obiskovanja,
U 41 Draga – župnišče,
U 42 Draga – kapelica,
U 43 Srednja vas pri Dragi – kapelica,
U 44 Trava – kapelica,
U 45 Trava – kapelica,
U 46 Trava – ruševine p. c. sv. Lovrenca,
U 47 Trava – pokopališče,
U 48 Trava – kamnito znamenje,
U 49 Podplanina – kapela Marije Snežne,
U 50 Podplanina (Hrib) – kapelica,
U 51 Podplanina – kapelica sv. Miklavža,
U 52 Podplanina – razpelo,
U 53 Črni Potok pri Dragi – razpelo.
c) Etnološka dediščina:
E 1 Stanovanjski objekt Mali Log 45,
E 2 Stanovanjski objekt Mali Log 3 in 4,
E 3 Stanovanjski objekt Retje 43,
E 4 Stanovanjski objekt Retje 40 – P,
E 5 Niz štirih gospodarskih objektov – senikov v naselju Retje,
E 6 Gospodarski objekt – Kašča pri hiši Retje 78,
E 7 Stanovanjski objekt Retje 81,
E 8 Stanovanjski objekt Retje 73 – P,
E 9 Stanovanjski objekt Retje 72,
E 10 Stanovanjski objekt Retje 97,
E 11 Gospodarski objekt – podkovana kovačnica v naselju Retje,
E 12 Stanovanjski objekt Šegova vas,
E 13 Stanovanjski objekt Šegova vas 7,
E 14 Stanovanjski objekt Hrib b. št.,
E15 Stanovanjski objekt Travnik 2,
E16 Stanovanjski objekt in nekdanja gostilna Travnik 5,
E 17 Stanovanjski objekt, nekdanja gostilna in trgovina Lazec 18,
E 18 Stanovanjski objekt Lazec 17,
E 19 Stanovanjski objekt Lazec 15 (portal),
E 20 Gospodarska objekta senik in kozolec pri hiši Lazec 11 – P,
E 21 Stanovanjski objekt Podpreska 15,
E 22 Stanovanjski objekt Podplanina 14,
E 23 Stanovanjski objekt Draga 35,
E 24 Stanovanjski objekt Podplanina 11,
E 25 Gospodarsko poslopje – kozolec pri hiši Podplanina 10.
d) Etnološka dediščina – varovano naselje
UR 1 Naselje Retje – P,
UR 2 Naselje Šegova vas – osrednji del (Vas),
UR 3 Niz stanovanjskih objektov v osrednjem delu naselja Hrib,
UR 4 Niz štirih stanovanjskih objektov ob glavni cesti v osrednjem delu naselja Draga,
UR 5 Naselje Trava.
e) Zgodovinsko-memorialna dediščina:
Z 1 Tabor (Loški Potok),
Z 2 Tabor (Loški Potok) – pokopališče,
Z 3 Tabor (Loški Potok) – pokopališče,
Z 4 Hrib (Loški Potok) – Hrib 102, Zdravstveni dom,
Z 5 Hrib (Loški Potok) – Hrib 102, Zdravstveni dom,
Z 6 Travnik 1 (Loški Potok),
Z 7 Ogenca,
Z 8 Ogenca,
Z 9 Bela Voda,
Z 10 Travnik (Loški Potok) – lovska koča,
Z 11 Travnik (Loški Potok) – Sodol,
Z 12 Bela Voda – Mrtoloz,
Z 13 Podpreska – Pehoveč,
Z 14 Bela Voda – Debeli vrh,
Z 15 Jelenov žleb – Črni vrh (“pri Štirni”),
Z 16 Novi Kot,
Z 17 Stari kot – pokopališče,
Z 18 Draga,
Z 19 Draga,
Z 20 Draga – župnijska cerkev,
Z 21 Draga 31,
Z 22 Draga 29,
Z 23 Draga 13 – Pošta,
Z 24 Draga,
Z 25 Trava – pokopališče.
f) Tehniška dediščina:
T 1 kamniti most z dvema lokoma, ki premošča Črni potok.
g) Arheološka dediščina:
A 1 Retje,
A 2 Hrib – Loški Potok.
6. 2. 1 Cilji
Na področju kulturne dediščine bomo:
– učinkovito gospodarili (ohranitev in izboljšanje stanja),
– varovali kulturno dediščino,
– zavarovali območja in objekte kulturne dediščine,
– opredelili varstvene posege.
6. 2. 2. Razvojne naloge
Na področju kulturne dediščine bomo:
– pripravili strokovne osnove za varovanje območij in objektov kulturne dediščine za naslednja območja in objekte,
– pripravili program zavarovanja območij in objektov kulturne dediščine,
– opredelili vrste aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih kulturne dediščine.
V naslednjem obdobju bomo pripravili strokovne osnove za zavarovanje naslednjih območij in objektov:
– stanovanjski objekt Retje 40,
– stanovanjski objekt Retje 73,
– gospodarska objekta senik in kozolec pri hiši Lazec 11,
– naselje Retje.
Seznam območij in objektov kulturne dediščine ter varstveni režim za normativno zavarovanje znamenitosti so prikazani v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 4b.
Usmeritev za razvoj kulturne dediščine:
Arheološka dediščina
Namenska raba na 1. območju varovanja ostaja nespremenjena. Izraba območij 2. in 3. stopnje varovanja pa bo določena s prostorskimi izvedbenimi akti.
Umetnostnozgodovinska dediščina
Umetnostnozgodovinska dediščina obsega sakralno, meščansko in grajsko arhitekturo. Pogoji varstva in spremembe namembnosti bodo podani v prostorskih izvedbenih aktih.
Naselbinska dediščina
Naselbinska dediščina obsega elemente varovanja kulturne krajine, in sicer: varovanje značilnih vedut na naselja, varovanje pomembnejših silhuet naselij, varovanje historičnih dominant, varovanje prostih nezazidanih površin, zaščita tlorisne mreže naselij, zemljiške parcelacije ter prostorske zasnove naselij, značilne gmote ter posamezne etnološko pomembne stavbe. Interese varstva naselbinske dediščine in interese družbenega razvoja bomo usklajevali s prostorskimi izvedbenimi akti.
7. Rekreacija v naravnem okolju
7. 1. Obstoječa območja za rekreacijo v naravnem okolju
V Občini Loški Potok so opredeljena naslednja območja za rekreacijo v naravnem okolju:
– krajinska območja s poudarjeno naravovarstveno in rekreacijsko funkcijo,
– turistično rekreacijski center Glažuta,
– območja za pohodništvo ter gozdne učne poti.
Območja so označena v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 5.
7. 2 Cilji
Na področju rekreacije v naravnem okolju bomo:
– učinkoviteje gospodarili,
– varovali območja rekreacije,
– sanirali obstoječa območja,
– zavarovali območja za rekreacijo.
7. 3. Razvojne naloge
V naslednjem obdobju bomo za potrebe rekreacije v naravnem okolju pripravili program urejanja območij v Občini Loški Potok za rekreacijo v naravnem okolju. Program je definiran kot organizacijska naloga in bo vključeval tudi naslednje vsebine:
– ureditev smučarskih prog, vlečnic in skakalnice v Retjah,
– ureditev manjšega turistično rekreacijskega centra v Glažuti,
– ureditev območja za sprehode in piknike – Retijska gmajna,
– ureditev planinskega doma na Mošnevcu,
– ureditev pešpoti Črni Potok – Trava,
– ureditev rekreacijskih površin v obvodnem svetu.
Uskladitev rekreacijske rabe prostora z ostalimi rabami je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
8. Sanacija naravnih virov
8. 1. Obstoječa območja
V Občini Loški Potok niso evidentirana divja odlagališča komunalnih odpadkov.
Vode v Občini Loški Potok so po kvaliteti razvrščene v II. In III. kakovostni razred (Kartografski del prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 6).
Za potrebe vodovodnih sistemov Občine Loški Potok je sprejet odlok o varovanju krajevnih vodnih virov (Kartografska dokumentacija prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok).
Odlagališče komunalnih odpadkov za Občino Loški Potok je v sosednji Občini – Ribnica. Upravljalec je Komunala Ribnica.
V posameznih naseljih je neustrezno urejena meteorna kanalizacija.
8. 2 Cilji
Cilji na področju sanacije naravnih virov so:
– učinkovitejše ekološko gospodarjenje z naravnimi resursi,
– preprečevanje razvrednotenja naravnih virov,
– saniranje naravnih virov,
– preprečevanje lokacij določenih vrst onesnaževalcev v ogrožena območja.
8. 3. Razvojne naloge
Za pripravo in realizacijo nalog s področja sanacije naravnih virov je odgovorna Občina Loški Potok.
Razvojne naloge so naslednje:
– sanacija območij varovanja vodnih virov,
– za vsa naselja izdelati predlog odvajanja odpadnih voda,
– izdelati geološke raziskave za lokacijo čistilne naprave,
– sanacija vodnega režima in posameznih odsekov vodotokov,
– sanacija divjih odlagališč komunalnih odpadkov,
– sanacija zraka,
– sanacija degradiranih površin,
– ureditev prostora za gradbeni material ter prostora za pokop živali,
– skupno iskanje možnosti za ureditev medobčinske komunalne deponije.
Popis lokacij divjih odlagališč in mrhovišč ter program sanacije teh območij je organizacijska naloga.
Priprava sanacijskih programov s področja sanacije naravnih virov je organizacijska naloga. Odgovorna je Občina Loški Potok.
Sanacije naravnih virov so prikazane v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Loški Potok, na karti št. 6.
9. Poselitev
9. 1. Obstoječa ureditvena območja naselja
Vsa naselja v Občini Loški Potok imajo določena ureditvena območja in zanje veljajo določila splošnih prostorskih ureditvenih pogojev PUP:
– za območje KS Loški Potok (Uradni list RS, št. 4/88) (Občina Ribnica),
– za območje KS Draga (Občina Kočevje).
Glede na glavne kulturno krajinske tipe in glede na obstoječe omrežje poselitve ter organizacijo dejavnosti, je območje Občine Loški Potok razdeljeno na dve ureditveni enoti:
-----------------------------------------------------------------------------------
Oznaka način urejanja
Ureditvena ureditvenega s prostorsko
enota območja Naziv Namembnost izvedbenimi akti PIA
-----------------------------------------------------------------------------------
LP1 S1 Mali log stanovanjska PUP
– KS Loški
Potok S1 – S3 Mali log stanovanjska PUP do sp. ZN
Potok I1 Mali log industrijska PUP
S2 Retje stanovanjska PUP
S2 – S1 Retje stanovanjska PUP do sp. UN
S3 Šegova vas stanovanjska PUP
S4 Hrib – Loški Potokstanovanjska PUP
S4 – S2 Hrib – Loški Potokcent. dejavnost UN
S5 Srednja vas stanovanjska PUP
S6 Travnik stanovanjska PUP
I2 Travnik industrijska PUP
S6 – S10 Bela voda stanovanjska PUP
N1 Krajinski park
Loški Travnik naravovarstvena PUP
I1 Mejni prehod
Podplanina centralna dej. LN
LP2 S1 Lazec stanovanjska PUP
– KS Draga S2 Podpreska stanovanjska PUP
S3 Stari kot stanovanjska PUP
S4 Draga stanovanjska PUP
S5 Srednja vas pri
Dragi stanovanjska PUP
S6 Trava stanovanjska PUP
S7 Podplanina stanovanjska PUP
P1 Podplanina –
Vurhi – most cestna povezava LN
S8 Črni potok
pri Dragi stanovanjska PUP
S9 Novi kot stanovanjska PUP
S10 Pungert stanovanjska PUP
T1 Glažuta turisticna PUP do UN
P2 Cesta Črni
potok kinfrastruktura LN
Podplanina
-----------------------------------------------------------------------------------
Ureditvene enote so opredeljene tudi v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 7.
Ureditvena območja naselij so označena v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 1. in 7. (m 1:25000) in v Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta v merilu 1:5000. Vsako ureditveno območje ima določeno tudi šifro.
9. 2 Cilji
Na področju poselitve bomo v Občini Loški Potok skrbeli za:
– učinkovitejše delovanje sistema naselij,
– učinkovitejše gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– pravočasno pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč,
– prenova naselij,
– zagotavljanje lokacij storitvenim in oskrbnim dejavnostim po pomembnejših naseljih,
– zagotavljanje lokacij proizvodnim dejavnostim po pomembnejših naseljih,
– pravočasno pripravljanje prostorskih izvedbenih aktov (PIA),
– oživljanje opuščenih domačij in objektov.
9. 3 Razvojne naloge
Strategija razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v omrežju naselij.
Osnovni pogoj za skladnejši družbenoekonomski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočalo na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v naseljih mestnega značaja in ostalih naselij, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno uporabljanje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja:
– Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti) bo potekal skladno z že obstoječo občinsko politiko policentričnega razvoja, pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva ostajal znotraj posameznih krajevnih skupnosti. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva pa bomo koncentrirali v naseljih mestnega značaja in ostalih naseljih občinskega pomena. S takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora Občine Loški Potok.
– Z omrežjem naselij in usmeritvami za razvoj naselij po omrežju naselij bomo v prostoru Občine Loški Potok ustrezno razmestili prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) dejavnosti v prostoru.
– Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva s hribovitih in manj razvitih območij občine bomo zagotovili boljšo prometno povezanost teh krajev v omrežju naselij, z možnostjo zaposlitve za kmete – delavca z ustanavljanjem manjših obratovalnic v bližini naselij, z ureditvijo osnovnega komunalnega standarda, s kapacitetami snovne preskrbe in z drugimi aktivnostmi.
– Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva, gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva.
– Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje, za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije.
– Naravno in kulturno dediščino bomo vrednotili in pripravili smernice ter upravljalni načrt za njeno ohranjanje. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
Projekcija gibanja prebivalstva po krajevnih skupnostih Občine Loški Potok in po ureditvenih območjih pomembnejših naselij:
-----------------------------------------------------------------------
KS, ureditveno območje 1991 2000 Indeks
KS Loški Potok 1635 1738 1,063
KS Draga 514 546 1,063
Skupaj: 2149 2248
-----------------------------------------------------------------------
Operativne usmeritve za razvoj naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– dvigom komunalnega standarda,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na podlagi teh operativnih usmeritev bodo pri razvoju naselij prioritetne naslednje naloge:
– v pomembnejših naseljih (občinsko središče, pomembnejše lokalno središče),
– pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo snovali takšne oblike, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju,
– pri opredeljevanju površin za razvoj bomo gradnjo prvenstveno usmerjali na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo,
– pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo v posameznih zaključnih območjih,
– v prvem obdobju bomo pri razvoju naselij usmerjali gradnjo k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo in oživitev že pozidanih območij,
– v lokalnih središčih ter drugih naseljih,
– gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij s poudarkom na usmerjanju posameznih funkcij naselij v primerno opremljena in urejena območja naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost,
– območja razpršene gradnje so definirana z evidenco obstoječe pozidave, v bodoče naj ne bi pospeševali razpršene gradnje.
Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v omrežju naselij
Za organizacijo mreže naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti v omrežju naselij:
– večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah z boljšim koriščenjem prostora in fleksibilnimi zasnovami. Manjše obrate pa bomo odpirali v lokalnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti,
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih centrov naselij,
– osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati razvoj kmetijstva in gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora. Samo na osnovi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd.,
– ureditev pokopališča in nova kapelica v naselju Travnik,
– za potrebe proizvodnih dejavnosti – ureditev sušilnice lesa in pomožnih prostorov v Podpreski (LIK),
– adaptacija OŠ v Podpreski,
– širitev območja za stanovanjsko pozidavo v naselju Trava.
Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč
Problem sekundarnih bivališč v Občini Loški Potok je potrebno reševati skladno z razvojem poselitve in razvojem turizma. To pomeni:
– obravnavati sekundarna bivališča kot posebno stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji – varovati turistično razvojno zanimiva območja pred tovrstnimi posegi – v celotnem prostoru Občine bomo do leta 2000 odpirali nova zazidljiva območja za sekundarna počitniška bivališča le v območjih, kjer ima turizem prednostno funkcijo oziroma bomo dopustili le smiselno dopolnjevanje za obstoječih območij sekundarnih bivališč, prenovo ter adaptacijo obstoječih objektov v sklopu naselij ali objektov samotnih domačij.
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih počitniških bivališč so:
– gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bo potrebno za opredeljena območja izdelati ustrezne prostorsko izvedbene akte,
– preureditev opuščenih kmetijskih objektov je mogoča ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V hribovitih območjih je mogoča gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upoštevanju gabarita in temeljnih arhitektonskih elementov grajene strukture,
– nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih ali potencialno primernih območij.
Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij za zagotavljanje boljše kvalitete bivanja
Za enakomernejši razvoj celotnega območja Občine Loški Potok ter zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega družbenega standarda bomo v Občini Loški Potok razvijali posamezne tipe naselij kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja.
– Središče občinskega pomena:
Hrib – Loški Potok bomo razvijali kot središče občinskega pomena za Občino Loški Potok. Zaradi omejitve širjenja na I. območje kmetijskih zemljišč bo stanovanjska gradnja potekala na manjših površinah. Skladno z razvojem industrije bomo razvijali tercialne in kvartalne dejavnosti. Skladno s povečanjem naselja bomo v naselju gradili tudi infrastrukturo.
V ožje gravitacijsko območje naselja Hrib – Loški Potok spadajo tudi naselja Retje, Šegova vas, Srednja vas in Travnik, zato jih v Urbanistični zasnovi obravnavamo skupaj. Ta naselja bodo prevzemala tudi del stanovanjskih površin za potrebe naselja Hrib – Loški Potok.
– Pomembnejša lokalna središča:
Drago bomo razvili v pomembnejše lokalno središče Občine Loški Potok, ki bo omogočalo gravitacijskemu območju KS Draga oskrbo in zaposlitveno središče. Na ta način bomo zaustavili proces praznjenja vasi v tej krajevni skupnosti.
Ostala naselja so bolj ali manj pretežno ruralnega značaja. Vse prostorske posege v teh naseljih bomo podrejali izboljšanju bivalnih pogojev domačega prebivalstva in razvoju kmetijskih gospodarstev. Dolgoročni razvoj v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva in gozdarstva in na podlagi teh dejavnosti razvijati turizem in drobno gospodarstvo.
Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij za zagotavljanje boljše kvalitete bivanja je prikazana v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, kartogram št. 1.
Usmeritve za novogradnje in prenove
Novogradnje bomo usmerjali predvsem na komunalno opremljena zemljišča v ureditvenih območjih naselij.
Prenove stanovanj bomo izvajali predvsem v centralnih naseljih (Hrib – Loški Potok, Retje, Šegova vas, Srednja vas, Draga...) in v naseljih, ki imajo večjo kulturno dediščinsko vrednost.
Prenova proizvodnih, oskrbnih, storitvenih in drugih objektov bo potekala v vseh centralnih naseljih.
9. 3. 1. Izgradnja, širitev in prenova naselij z urbanistično zasnovo ter urejanje območij z krajinsko zasnovo
Razvoj naselij in območij s poudarjenimi centralnimi in turističnimi in rekreacijskimi funkcijami bomo usmerjali z urbanističnimi zasnovami naselij in krajinskimi zasnovami območij:
a) urbanistična zasnova za naselje Hrib – Loški Potok bo sestavni del dolgoročnega in družbenega plana in je definirana kot organizacijska naloga
b) krajinska zasnova za območje KS Loški Potok je sestavni del tega dolgoročnega plana in se bo v prihodnje novelirala – organizacijska naloga.
9. 3. 1. 1. Krajinska zasnova Loškega Potoka
Čeprav je kraška uvala Loški Potok le del zakrasele velikopotoške planote in ne predstavlja po vseh kriterijih posebne krajinske makroenote, ga zaradi izredne krajinske slikovitosti obravnavamo s posebno krajinsko zasnovo. Naselja Travnik, Šegova vas, Hrib – Loški Potok in Retje dajejo poleg naravnih prvin prostoru poseben pečat. Čeprav geografsko relativno oddaljen, je Loški Potok dokaj gosto obljuden, posledica tega pa je visoka stopnja kulturne krajine. Sedanje oblikovne in ambientalne zasnove naselij pričajo o skrbno pretehtanih odločitvah za lokacije oziroma smeri širjenja pozidave. Tako sta naselji Retje in Šegova vas že opredeljeni kot urbanistična spomenika, kar zahteva še posebno pozorno izbrane lokacije za nadaljnje širitve naselij, predvsem pa skrbno izdelano izvedbeno dokumentacijo.
Območje Loškega Potoka je bogato z gozdnim svetom, še posebej v Retijški, banjasto izoblikovani uvali in v travniški uvali.
Prostorska integracija teh naravnih vrednosti z njivskimi in travniškimi površinami kot vzorci kulturne krajine ter arhitektonsko, urbanistično skrbno oblikovanimi naselji daje krajinsko skladno podobo celotnega območja Loškega Potoka.
Ob istočasnem ohranjanju vrednot Loškega Potoka pa bomo poskrbeli za zagotovitev nadaljnjega razvoja tega območja. Le z obstojem prebivalstva bo zagotovljen tudi obstoj kulturne krajine ter tudi vseh drugih vrednot, v skladu s temi pa mora biti vsak razvoj tudi načrtovan.
Uvala Loški Potok predstavlja s svojo lego sredi visokega planotastega, pretežno gozdnatega sveta izjemen krajinski pojav. Obilica naravnih, krajinsko ekoloških vrednot, elementov kulturne krajine in urbanistično-arhitektonsko skladnih oblik naselij so tisti dejavniki, ki dajejo prostoru pečat skladnosti. Dno uvale, ki je v S i J delu včasih poplavljeno, kar je posledica številnih kraških izvirov, je intenzivno obdelano. Pravilni njivski vzorci izkazujejo visoko stopnjo razvoja kulturne krajine. Z rahlim dvigom nad Hribom – Loškim Potokom ter proti Matevljeku opazamo spremembe v strukturi kmetijskih zemljišč. Večja pojavnost travnikov in pašnikov z vmesnimi živicami in posamičnimi drevesi, za razliko od strmih njiv v dolini, priča o drugačni rabi teh površin kot posledica človekovega prilagajanja ekološkim zakonitostim.
Prizadevali si bomo za nadaljnje intenziviranje kmetijske proizvodnje ter za preprečitev zaraščanja pašniških površin z gozdom, a še vedno upoštevali ekološke kriterije. Zavarovali bomo krajinsko ekološko vredne ambiente, ki bi kot največji rekreacijski potencial pomenili nove vrednote prostora.
Površine za nadaljnjo poselitev bomo iskali na manj vrednih zemljiščih na drugem območju ter se izogibali velikim kompleksom novogradenj.
9. 3. 2. Območja prenove
Prenovo bomo usmerjali predvsem v starejše dele naselij s kvalitetno urbanistično in stavbno dediščino in v degradirane dele naselij z namenom zagotoviti boljše bivalno in delovno okolje ter višji komunalni standard.
9. 3. 3. Izgradnja in širitev ostalih naselij
Izgradnja in širitev ostalih naselij bo potekala v skladu z zastavljenim programom dela in v okviru finančnih, organizacijskih in strokovnih možnosti.
9. 3. 4. Izvajanje razvojnih nalog
Za posamezna območja v občini bodo pripravljeni varstveni in varstveno razvojni programi, ki jim bo sledila izvedba v prostoru, ki ima naslednje faze:
A – priprava strokovnih osnov (odločitev o pristopu k investiciji, predhodna dela in idejni projekt),
B – plansko usklajevanje (usklajevanje v prostoru z območjem izključne in omejene rabe),
C – pridobitev izvedbenih aktov in upravnih dovoljenj (izdelava in sprejem PIN, izdaja lokacijskega dovoljenja, priprava in sprejem investicijskega programa, izdelava tehnične dokumentacije in izdaja gradbenega dovoljenja),
D – gradnja (od začetka do zaključka gradnje, tehničnega pregleda objekta z izdanim uporabnim dovoljenjem).
9.4 Usmeritev, kriteriji, pogoji in naloge za gradnjo na stavbnih zemljiščih
– usmeritev, kriteriji (kot osnove za gradnjo na območjih razpršene gradnje):
– dostopnost in komunalna opremljenost,
– lokacija ne sme biti vedutno izpostavljena,
– dejavnost ne sme biti moteča za okolje;
– pogoji za urejanje stavbnih zemljišč:
– strnjen kompleks,
– možnost priključitve na javna komunalna omrežja in naprave.
– usmeritve in naloge komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč:
– priključitev na infrastrukturna omrežja in naprave,
– programske zasnove za ureditev:
– Osrednji del naselja Hrib – Loški Potok,
– Nova povezovalna obmejna cesta na odseku Most čez Čabranko – Vurhi – Vici – Podlanina,
– KS Draga – T1 – Glažuta – turistično rekreacijski center.
9.4.1. Programska zasnova za ureditveno območje osrednjega dela naselja Hrib – Loški Potok
Lega
Območje urejanja LP1 – S4 – S2 leži v osrednjem delu naselja Hrib, pod Taborom s cerkvijo Sv. Barbare na prevoju med dvema dolinama, in sicer uvalo nad vasjo Retje in poljem pod Travnikom.
Območje omejuje:
– na zahodu hrib Tabor s cerkvijo,
– na jugu kapelica na razpotju med Hribom proti Travniku in Šegovi vasi,
– na zahodu se obdelava konča z zaledjem stanovanjskih hiš, ki niso več dostopne iz osrednje komunikacije – regionalne ceste,
– na severu z vstopom v naselje iz štirih smeri in obcestno raztegnjeno pozidavo.
Območje urejanja meri ca. 30 800 m2.
Meja območja
Območje urejanja je opredeljeno kot osrednji del naselja Hrib in vključuje naslednje parcele: LP1 – S4 – S2 Hrib:
*202, *319, 140/1 del, 140/2, 141, 184 del, 185/1, 185/2 del, 187, 188/1, 188/2, 190/2, 190/3, 193/1 del, 203, 212, 215/1, 215/2, 215/12, 216/1, 216/2, 217, 231/1 del, 231/2, 233/1, 235/3, 237, 238, 238/2, 238/4, 244/1, 244/2, 246, 249, 250, 251, 252, 254/1, 254/2, 254/3, 256, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 267, 273, 278, 279, 281, 281/2, 281/3, 282, 285/1, 285/2, 285/4, 287/2, 287/3, 291, 299, 306, 318, 320, 321, 2136 del, 2137/1 del, 2137/4 del, 2141/1 del, vse k. o. Hrib.
Organizacija dejavnosti
Območje je v osrednjem delu naselja Hrib, ki je opredeljeno kot občinsko središče s sedežem krajevne skupnosti. Po dolgoročnem planu je osrednji del tega naselja namenjen strnjeni mešani gradnji s centralnimi funkcijami širšega območja, oziroma zagotavljanju javnih funkcij za področje Občine Loški Potok.
Srednjeročni plan Občine Loški Potok predvideva v območju urejanja naslednje posege v prostor:
– izgradnjo križišča cest iz smeri Sodražica (R 373), Nova vas in Stari trg,
– izgradnjo križišča cest iz smeri Travnik (R 373) in Šegova vas,
– ureditev zadostnega števila parkirnih mest za dejavnosti v območju urejanja,
– preureditev osnovne šole in vrtca,
– izgradnjo telovadnice,
– prestavitev športnega igrišča z izgradnjo tribun,
– preureditev objekta “Bombažne predilnice Tržič”,
– nadomestitev objektov Kmetijske zadruge in kinodvorane z novim poslovno stanovanjskim objektom,
– preureditev stare šole za poslovne prostore in upravo občine,
– ureditev ploščadi za tržnico,
– postavitev turistično-informatorskega kioska s kletnim spremljajočim programom,
– prestavitev spomenika izpred zdravstvenega doma ob poslopju nove občine,
– postavitev simbolnega kipa “sekača” kot oznako kraja in občine,
– širitev igrišča za enoto vrtca,
– ureditev igralnih površin za prvo triado osnovne šole,
– ureditev dvoriščnega dela šole,
– ureditev dovoza za trgovino – Mercator (železnina, bela tehnika, skladišča),
– ureditev zelenih in parkovnih površin;
Okvirna kapaciteta
Program je zasnovan na podlagi že obstoječih dejavnosti v območju obravnave, konkretnih potreb ter razvojne vizije Občine Loški Potok.
-----------------------------------------------------------------------
Izobraževalno-vzgojni in športni program 7 200 m2
Javen program ob osrednji komunikaciji 10 350 m2
Poslovno stanovanjski program (v treh otokih) 2 870 m2
1 910 m2
1 580 m2
Individualna stanovanjska zazidava 6 880m2
-----------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 30 790 m2.
-----------------------------------------------------------------------
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Vsi novi posegi so načrtovani glede na prostorske danosti in omejitve obstoječega stanja. Kljub temu pa je nujno tudi nekatere obstoječe grajene strukture preurediti v smislu zadovoljevanja sodobnih potreb širšega območja.
Telovadnica je predvidena kot dozidava na severno zahodni strani. Objekt bo močno vkopan v teren. Velikost telovadnice je zasnovana glede na velikost normalnega košarkarskega igrišča. Pritličje telovadnice bo na nivoju prvega nadstropja šole. Glavni vhod bo preko šole. Dodatni izhodi pa so na teren iz veznega trakta prizidka.
Športno igrišče se iz osrednjega dela naselja tik ob glavni regionalni cesti prestavi na zaledno stran zdravstvenega doma. Velikost igrišča je normalno rokometno igrišče. Igrišče je izsekano v padajoč teren, zato lahko na delu pod njim izzidamo klubske prostore, garderobe, sanitarije ter nekaj garažnih boksov. V teren na zahodni strani pa so vpete tribune. Dovoz je iz južne strani. Glavni dostop je iz strani šole. Tribune se napajajo na peš povezovalno pot nad igriščem in telovadnico.
Igrišče vrtca je nujno povečati na predvideno kapaciteto vrtca ca. 56 otrok. Teži se k zagotavljanju normirane potrebne zunanje površine za vrtec, ki je izračunana 840 m2. Obstoječa javna peš povezava pred vrtcem se s povečanjem zunanjih površin vrtca ukine.
Na severovzhodnem delu šole se na nivoju prvega nadstropja uredi manjša igralna površina za potrebe prve triade osnovne šole, ki je direktno dostopna iz učnega trakta.
Nujen minimalen prostor oziroma urejeno ploščad za potrebe tržnice je možno urediti iz novozgrajene ploščadi na južni strani objekta trgovine – Mercator. Na ca. 1 m višjem platoju od pritličja tega objekta se na stebrih z mestno oblikovano ograjo oblikuje galerija, ki služi tržnim potrebam.
Pod platojem se primerno uredi normalen dovoz za potrebe skladiščnih in trgovskih potreb spodnje etaže. V hribino pod šolsko igrišče za najmlajše se uredi prostor za obračanje vozil. Polkrožni zaključek na spodnjem nivoju lahko pozida s turističnim ali dopolnilnim programom.
Ob tem objektu je predvideno javno stopnišče, ki omogoča dostop na zgornji nivo, kjer se pojavi turistično informacijski center kot manjši objekt, ki oblikuje ulični poudarek.
V nadaljevanju arkadnega dela se lahko pod parkirnimi prostori ob regionalni cesti ob zadostni višini pojavijo zaprti deli sekundarnih objektov, ki pa morajo vidno ohraniti oblikovanost osnovnega arkadnega rastra.
Poslovno stanovanjski objekt, ki se pojavi na severnem delu vstopa v osrednji del kot nadomestna gradnja treh dotrajanih objektov ter novi deviaciji regionalne ceste, je zasnovan kot objekt, ki je prislonjen na padajoč teren in ima v pritličnem delu – spodnji nivo urejene lokale ali poslovne prostore, ki so dostopne tudi strankam. Zgornji nivo pa je stanovanjski. Višinski gabarit naj ne presega P + 2N + M. Objekt je zasnovan kot enotna stavbna masa z lahko tudi razgibano tlorisno zasnovo, ki na eni strani sledi konfiguraciji terena, na drugi strani pa upošteva glavne smeri objektov širše okolice.
Zasnova prometne ureditve
Načrtujemo izgradnjo dveh novih križišč, ki sta obe locirani na vstopu v centralni del naselja. Zaradi konfiguracije terena in neugodnih obstoječih priključkov lokalnih in dovoznih cest na regionalno cesto R III 653 je nujno urediti bolj pregledne in varne priključke.
Za takšno kompleksno preureditev posegamo na širše območje in je nujno odstraniti tudi en starejši stanovanjski objekt. Premagovanje višinskih razlik zahteva izgradnjo ene mostne konstrukcije ter več opornih zidov.
Mirujoč promet
Parkirne površine za potrebe vseh dejavnosti se urejajo na večjih lokacijah, in sicer:
– prečno ob regionalni cesti z delnim posegom na obstoječe igrišče,
– pred prenovljenim poslovnim stanovanjskim objektom (Tržič) vse do zdravstvenega doma je večje novo parkirišče in zadaj za stanovalce,
– pred šolo za zaposlene, na zgornjem nivoju pred zdravstvenim domom za službena vozila in urgenco,
– ob novem poslovno-stanovanjskem objektu na spodnjem nivoju za poslovni del, na zalednem delu pa za stanovalce.
Peš promet
Peš poti so zasnovane vzdolž glavnih prometnih cest. V osrednjem delu pa so dodane tudi peš poti, ki prečkajo vzdolžne smeri in predstavljajo horizontalne povezave za hitrejše dostope do glavnih objektov. Glavna peš povezava na zaledni strani šolsko-športnih objektov je preoblikovana v parkovno urejeno pot, ki napaja športno igrišče s tribunami, izhodi iz telovadnice ter peš dostop iz južnega dela naselja na Tabor do cerkve Sv. Barbare.
Posamezni peš dostopi so zaradi reliefne pogojenosti ali ustvarjenih novih platojev povezani s stopnišči.
Urgentni promet
Urgentni promet bo organiziran po poteh in utrjenih površinah okrog obstoječih in predvidenih objektov v skladu s pogoji soglasodajalcev.
9. 4. 2. Programska zasnova za novo povezovalno obmejno cesto Most čez Čabranko – Vurhi – Vici – Podplanina
Lega
Naselja in zaselki Črni Potok, Vurhi in Vici ležijo ob reki Čabranki, ki je mejna reka s Hrvaško. Medsebojna cestna povezava obstaja le po hrvaškem ozemlju, kakor tudi dostop do regionalne ceste R III 653/ 1364 Trava – Čabar (oziroma Hrib – Podplanina), po kateri imajo občani dostop do občinskega središča.
Obravnavana cestna povezava Črni Potok – navezava na Travo – Čabar je zajeta v republiškem projektu “Zelena meja”, ki s povezovanjem obkolpskih cestnih povezav odpira možnost razvoju in odpiranju obmejnega področja.
Zaradi topografsko zahtevnega in geološko problematičnega terena ter bližine reke Čabranke oziroma meje s Hrvaško, izdelovalci posebnih strokovnih podlag in izdelave tehnične dokumentacije predlagajo v izbor tri variante.
Obseg območja
Predlagana cestna povezava zajema rekonstrukcijo obstoječega kolovoza Črni potok – Vurhi – Vici – Podplanina. Obstoječe cestne povezave naselij Vici – Vurhi in Črni potok po slovenskem ozemlju predstavljajo obstoječi kolovozi, ki se jih rekonstruira za namen transporta z motornimi vozili.
Neposredne obstoječe cestne povezave po levem bregu reke Čabranke med naseljema Vici in ca. 1 km oddaljenem mejnem prehodu Podplanina, zaradi neugodne konfiguracije terena, sploh ni. Za ta del so izdelane štiri variantne rešitve.
Organizacija v območju
Obravnavano območje urejanja predlagan poseg v prostor deli na dva odseka, in sicer:
1. Odsek od mostu (križišče z odcepom za naselje Črni Potok) čez Čabranko preko naselja Vurhi do naselja Vici.
2. Odsek nove povezovalne obmejne ceste povezuje zaselek Vici z mejnim prehodom Podplanina oziroma z regionalno cesto R III 653 / 1364 Trava – Čabar. Pripravljene so štiri možne variante:
2.1. “Osnovna trasa”, ki povezuje naselje Vici z R III 653 in poteka po pobočju nad Čabranko ter se navezuje na regionalno cesto ca. 0,7 km pred državno mejo.
2.2. Varianta “ Ob Potoku” poteka bliže oziroma neposredno ob Čabranki in se priključuje na R III 653 ca. 50 m pred objekti na mejnem prehodu oziroma ca. 150 m pred državno mejo.
2.3. Trasa je iz smeri Vici najprej identična trasi “Ob Potoku”, sam priključek na regionalno cesto pa je nekoliko nižje. Priključek se izvede med objekti mejnega prehoda in državno mejo ca. 70 m pred državno mejo.
2.4. Trasa “V pobočju” je bila preverjena na pobudo občana in poteka tako, da se pred zaselkom Vici odcepi ali zavije v strmo pobočje in se na višinski koti 585 m priključi na regionalno cesto Trava – Podplanina.
Okvirne tehnične zasnove
Za boljšo predstavitev predlaganih rešitev ali možnosti cestnih povezav je v prilogi izdelana skica cestnih povezav.
Prvi odsek Most čez Čabranko do naselja Vici poteka od križišča z odcepom ceste do naselja Črni potok od nadmorske višine 448 m n. m. preko naselja Vurhi na nadmorski višini ca. 458 m n. m. do naselja Vici na nadmorski višini 468 m n. m. Prvi odsek je dolg 1,164 km.
V zaselku Vici se cesta naveže na prvi odsek pri 468 m n. m. Predlagane so variantne rešitve, ki imajo naslednje tehnične okvire:
1. “Osnovna trasa” je predvidena nova cesta v dolžini 0,987 km in se priključuje na R III 653 na višini 539 m n. m.,
2. “Ob Potoku” je predvidena dolžina nove ceste 1,150 km in se priključuje na R III 653 na višinski koti 506m n. m.,
3. korigirana varianta “Ob Potoku” pa je predvidena dolžina 1,126 km in se priključuje na višini 491 m n. m. .
Tehnične in druge usmeritve
Planiramo izvesti povezovalno obmejno cesto z naslednjimi tehničnimi elementi:
– teren je uvrščen v hribovit (mestoma gorski),
– računska hitrost je 40 km/h oziroma 30 km/h (Rmin = 40 oziroma 25m),
– prometna obtežba bo minimalna, 5. prometni razred,
– normalni prečni prerez je 3,50 m vozišca in 2 x 0,50 m bankine,
– maksimalno dovoljen vzpon nivelete ja 12%.
Pri posegu v prostor je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
– funkcionalno zaokrožitev mejnega prehoda in pogoje varovanja mejnega prostora,
– upoštevati je treba nujno obstoječe sobivanje zdajšnjih ekosistemov gozda, travnika in reke,
– posebno pozornost je treba posvetiti pri posegih v poplavne ravnice ob Čabranki ter strm gozdnat breg,
– preveriti možnost ohranjanja naravnega slovenskega brega Čabranke in krajinske slike doline,
– varianti ob Čabranki zahtevata sprotno reševanje vodotoka z vsemi hidrotehničnimi objekti,
– v posebnih strokovnih podlagah je treba nujno obdelati tudi vse hidrološke in hidravlične tehnične elemente reke Čabranke,
– niveleta nove ceste mora biti na višjem nivoju stoletnih računskih gladin Čabranke,
– brežina reke mora biti ustrezno zavarovana in naj omogoča dostope iz ceste za vzdrževanje vodotoka,
– za nemoteno odvodnjavanje širšega območja je nujno kvalitetno rešiti tudi vse hudournike ter križanja s prometnimi površinami.
9.4.3. Programska zasnova za ureditveno območje KS Draga – T1 – Glažuta
---------------------------------------------------------------------------------------
vsebina opredelitev
---------------------------------------------------------------------------------------
opredelitve
dolgoročnega plana – ureditveno območje – območje
jase
– Glažuta
– namembnost po dolgoročnem
planu – turistično
izobraževanje v na ravnem okolju
– zahtevani prostorski izvedbeni
akt – ureditveni načrt
---------------------------------------------------------------------------------------
vsebina opredelitev
---------------------------------------------------------------------------------------
namenska raba Ureditveno območje LP2 KS Draga – T1 – Glažuta je namenjeno predvsem
dejavnostim izobraževanja v naravnem okolju, turizmu in rekreaciji;
učne poti, predavalnica na prostem, prenočišča, gostinska ponudba,
rekreacijske poti, igrišča, smučišče.
S programskimi zasnovami je v območju predvidena izgradnja novega
objekta z gostinsko ponudbo (objekt z nadstreškom in teraso),
predavalnica na prostem (leseni nadstrešek) in nadstreški za pokrita
parkirna mesta, v širšem območju za ureditev, parkovnega gozda,
razgledišča in igrišč.
Lokacija novega objekta za gostinsko ponudbo s sanitarijami in teraso
je predvidena neposredno ob uvozu v dvorišče obstoječega kompleksa.
Predavalnica na prostem je kot leseni nadstrešek predvidena na območju
rezervoarjev, kar bi zavarovalo in vizualno nevtraliziralo ta objekt.
Nadstreški za parkirna mesta so predvideni vzporedno z objektom s
prenočišči.
Ureditev učnih poti in trim steze je predvidena v ograjenem območju
zasajenem z eksotičnimi iglavci. Prav tako tudi teniško igrišče.
usmeritve za varstvo V soglasju z Regionalnim zavodom za
naravne in varstvo naravne in kulturne dediščine
kulturne dediščine so možne zgoraj naštete novogradnje, katerih oblika
in materiali morajo biti skladni s tipiko in zgodovinskim izročilom
tega kraja. V celoti je potrebno ohraniti lokacijo gozdnega roba in
preprečiti zaraščanje jase.
usmeritve za Obstoječe objekte je potrebno izboljšanje bivalnega
notranje sanirati v smislu kvalitetnejših
in delovnega okolja pogojev za bivanje.
Ureditev dovoza in odprtega prostora v celoti predstavlja osnovni namen
programskih zasnov, da bo v prostoru dosežena boljša orientacija in
identiteta prostora.
promet Urediti je potrebno notranje dvorišče z jasno opredelitvijo parkirnih
mest. Uvoz v območje objektov je potrebno sanirati z nasutjem in
tlakovanjem, kar bo zmanjšalo obstoječi naklon in omogočilo dovoz tudi
v zimskem času.
komunalna Nujna je celotna sanacija komunalne
infrastruktura infrastrukture. Predvidena je prestavitev in izgradnja nove greznice
ter izgradnja zajetja za kapnico.
obseg novogradenj – gostinski objekt s teraso (P),
– lesena učilnica na prostem (P),
– leseni objekt ob teniškem igrišču (P),
– nadstrešek za parkirna mesta
(45mx45m),
– razgledni stolp (5m x 5m).
9. 5 Priprava za planske naloge
V okviru ureditvenih območij naselij:
a) bomo z zazidalnimi načrti urejali:
– območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost,
– območja zahtevnih objektov;
b) z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano strukturo naselja, in sicer:
– v naseljih Hrib – Loški Potok, Retje (kvalitetna mesta in vaška jedra),
– v ostalih naseljih, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine in za turistični razvoj – posege v prostor, ki niso namenjeni graditvi, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, pokopališča) Glažuta,
– območja agrarnih operacij (hidromelioracija Retje, Travnik);
c) s prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali:
– že zgrajene dele naselij,
– manjše zapolnitve naselij,
– območja, ki niso opredeljena za razvoj,
– manjše infrastrukturne objekte in naprave,
– odprti prostor (KS Loški Potok, KS Draga),
– krajinska območja in območja krajinskih parkov;
d) z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav.
Izven ureditvenih območij naselij bomo z (s):
– ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij, območij varovanja naravne dediščine, ki bodo razglašene za naravno znamenitost in kulturni spomenik),
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav in turistično rekreacijskih komunikacij (ureditveno območje cesto za odcep Most čez Čabranko – Podplanina ter za cesto Črni potok – Podplanina)
– prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor s sodelovanjem vseh dejavnosti prisotnih v tem prostoru.
Opredelitev kulturno krajinskih tipov in usmeritev za varstvo, oblikovanje in nego krajine je organizacijska naloga.
10 Promet
10. 1 Ceste
10. 1. 1 Obstoječe omrežje cest
V Občini Loški Potok je 33 km regionalnih cest. Te so:
– R III-653 Sodražica – Loški Potok – Draga – Podplanina (meja RH)
– R III-915 Medvedjek – Draga
Za območje regionalnih cest je odgovorna Direkcija RS, za ceste.
V Občini Loški Potok je 27965 m lokalnih cest. Lokalne ceste so naslednje:
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zap. št. št. ceste Začetek na/v Potek ceste Konec na/v Dolžina m V sos. ob. m
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
1 231010 C 653 KRIŽPOTJE – MALI LOG – GRDA DOLINA C 229052 3112
2 229052 Z MEJA O STUDENEC – RAVNE – LOŠKI POTOK C 653 6801 3515
3 229102 Z MEJA O MARKOVEC – R. GORA – LOŠKI POTOK C 653 4445 5702
4 231020 C 653 HRIB – TABOR Z CERKEV 513
5 231030 C 653 HRIB – VRH HRIBA C 653 1355
6 231040 C 653 HRIB – ŠEG. VAS – SRE. VAS – INLES C 653 1565
7 231050 C 653 TRAVNIK – ČRPALIŠČE Z ČRPALI 1297
8 231060 C 653 LAZEC – STARI KOT – NOVI KOT – MEJA M R. HRV 8877
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Lokalne ceste vzdržuje Cestno podjetje Novo mesto. Za omrežje lokalnih cest je odgovorna Občina Loški Potok.
Obstoječo cestno omrežje (glavne, regionalne in občinske) je prikazano v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Loški Potok, karta št. 8 in Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
10. 1. 2 Cilji (ostane enako)
10. 1. 3. Razvojne naloge
Prva in druga alinea ostaneta, tretja pa se glasi:
Direkcija RS, za ceste na območju Občine Loškega Potoka regionalnih cest v dolgoročnih planih predvideva naslednje investicije:
– rekonstrukcija ali obvoznica RIII-653 Travnik Lazec (4,5 km)
– obnova RIII-653 Sodražica – Loški Potok (10 km)
– modernizacija odseka RIII-653 Trava – Podplanina
– ureditev priključka ceste za Vurhi – Vici na RIII-653 (pri MP)
– rekonstrukcija RIII-915 Borovec – Draga
– ZELENA MEJA – izgradnja cestnih povezav:
a) Osilnica – Črni Potok – Podplana
b) Črni potok – Pungert
Občina Loški Potok bo na območju lokalnih cest v občini izvedla naslednje investicije:
------------------------------------------------------------------------------------------
KS Loški Potok – rekonstrukcija L ceste Hrib – Lož (skrajšanje trase, priključek
na R cesto v Hribu)
– rekonstrukcija prometne povezave Hrib
– Žlebič- Ribnica
– rekonstrukcija nekategorizirane ceste Mali log – Retje
------------------------------------------------------------------------------------------
KS Draga – modernizacija cestne povezave Draga
– Grašica
– rekonstrukcija L ceste Lazec – Prezid
– izgradnja cestnih povezav “Zelena meja”:
– rekonstrukcija ceste Trava – Borovec
– cestna povezava Trava – Stari Kot
– posodobitev ceste Lazec – Stari Kot – Novi Kot.
------------------------------------------------------------------------------------------
Vse planirane investicije so prikazane v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 8. Pri cestah skozi zavarovana območja in KRP je potrebno sodelovanje službe za varstvo narave.
11. Zveze
11. 1
Obstoječi objekti in naprave
Za območje Loški Potok je vozliščna avtomatska telefonska centrala (VATC) v Ribnici. Končne avtomatske telefonske centrale pa je v Hribu in v Dragi.
Razporeditev avtomatskih telefonskih central (ATC) v območju Občine Loški Potok je prikazana v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 8.
Odgovorni za omrežje zvez so Ministrstvo za promet in zveze in Občina Loški Potok. Upravljalec telefonskega omrežja v Občini Loški Potok je Telekom Ljubljana PE Ljubljana.
11. 2 Cilji
Na področju PTT prometa bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti PTT prometa,
– povečanje zmogljivosti PTT naprav,
– izboljšanje dostopnosti do uslug in zvez,
– povečanje oskrbljenosti območij s PTT storitvami,
– izboljšanje slišnosti in vidnosti RTV programov.
11. 3 Razvojne naloge
V Občini Loški Potok bomo skrbeli predvsem za telefonsko povezavo večjih naselij z ustreznimi telefonskimi linijami in primernim številom priključkov. Predvidene aktivnosti so:
– povečanje kapacitet ATC oziroma KATC v Loškem Potoku,
– povečanje naročniškega TT omrežja,
– gradnja medkrajevnih telefonskih govorilnic.
Za KS Loški Potok in KS Draga je kot organizacijska naloga definirana priprava programa razvoja telefonskega omrežja z idejnimi rešitvami. Vse naročniške linije, ki segajo na ozemlje sosednje države, se bodo prestavile na slovensko stran. Za deficitarna področja občine je predvidena ojačitev radijskih signalov.
Za koordinacijo je odgovorna Občina Loški Potok.
Planirane investicije so opredeljene v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 8.
12 Energetika
12. 1 Obstoječi objekti in naprave
Odgovorni za elektroenergetsko omrežje so Ministrstvo za energetiko Republike Slovenije in Občina Loški Potok.
Upravljalec nizkonapetostnega elektroenergetskega sistema v Občini Loški Potok je Elektro Ljubljana – Poslovna enota Kočevje.
Potek elektroenergetskega omrežja in razporeditev transformatorskih postaj je prikazan v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 9 in v Kartografski dokumentaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
12. 2. Cilji
Na področju energetike bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti prenosa distribucije električne energije,
– povečanje zmogljivosti elektroenergetskih objektov,
– izboljšanje zanesljivosti in kakovost oskrbe območij,
– varčevanje z energijo.
12. 3 Razvojne naloge
Spodbujali bomo racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi ukrepi – predvsem s toplotno izolacijo objektov, s koncepti in organizacijo poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih energetskih virov. Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med prednostne naloge.
Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije.
V dolini reke Kolpe se bodo rušili daljnovodi, ki potekajo preko ozemlja sosednje države, ali so navezani na energetski sistem Elektro Primorje. Zgradili se bodo novi daljnovodi, ki bodo povezani z električnim omrežjem, ki ga upravlja Elektro Kočevje. Speljani bodo tudi v manjša naselja.
Izgradnja 110 kV objektov se bo odvijala po načrtih za izgradnjo teh objektov, istočasno pa se bodo gradili še objekti, ki so se pričeli graditi v prejšnjem obdobju.
Razvoj oziroma graditev 220 kV objektov distribucije se bo odvijal s takim tempom, da bo pri upoštevanju vseh ekonomsko tehničnih parametrov na vseh konzumnih področjih preskrbovalnega območja, prvenstveno zagotovljena normalna dobava električne energije tudi v primeru izpada najbolj obremenjenega elementa v njegovem sklopu.
Novogradnje:
– 20 kV daljnovod Šegova vas in TP Šegova vas,
– 20 kV daljnovod Šegova vas Matevljek za TP Matevljek,
– 20 kV daljnovod Travnik – Dednik za TP Dednik,
– 20 kV daljnovod Ribnica – V. Gora – Loški Potok,
– RP 20/20 Loški Potok,
– RP Travnik,
– TP Mali Log,
– TP Lazec – Podpreska.
Rekonstrukcije:
– rekonstrukcija omrežja Črni Potok.
Kot organizacijska naloga je definirane program električne oskrbe za slabo oskrbovana naselja ter preučitev možnosti gradnje malih hidroelektrarn.
3. člen
13. Program dodatnih raziskav, analiz in študij
Za kvalitetnejše strokovno odločanje o bodočem dolgoročnem ekonomskem družbenem in prostorskem razvoju občine bo potrebno izdelati naslednje naloge:
13. 1. Nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema:
– ureditev kartografskih materialov posameznih resorjev,
– skenogrami za topografske in katastrske karte,
– programska in strojna oprema ter aplikacije,
– izobraževanje.
13. 2. Kmetijstvo:
– usmerjanje v ekološko kmetovanje,
– program urejanja kmetijskih zemljišč,
– preučitev razvojnih možnosti za kmetijstvo,
– možnosti razvoja turizma na kmetijah za posamezna naselja in za večja območja.
13. 3. Gozdarstvo:
– uskladitev gozdne meje z kmetijskimi površinami.
13. 4. Poselitev:
– tipologija naselij v Občini Loški Potok,
– avtomatizacija postopka izdelave lokacijske dokumentacije in izdaje lokacijskih dovoljenj,
– urbani stroški v pomembnejših centralnih naseljih,
– revitalizacija opuščenih naselij,
– možnosti za razvoj naselij v okviru omejitev Kočevskega regijskega parka,
– prenova starih mestnih jeder.
13. 5. Infrastrukturno omrežje:
– kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti,
– čiščenje in odvajanje voda iz manjših naselij,
– možnost uporabe plinovoda v Občini Loški Potok,
– možne lokacije obvoznic za naselje Loški Potok,
– varovanje vodnih virov kot medobčinska organizacijska naloga.
13. 6. Ostalo
– kataster onesnaževalcev,
– kataster smetišč,
– kataster urejenih zelenih površin.
14. Seznam obveznih izhodišč za Občino Loški Potok
Zasnova kmetijskih zemljišč: 1. območje kmetijskih zemljišč.
Zasnova gozdov: – varovalni gozd.
Zasnova varstva naravne dediščine: – Kočevski regijski park.
Zasnova varstva kulturne dediščine: pomembni kulturni spomenik.
Zasnova cestnega omrežja: regionalna cesta.
Zasnova elektroenergetskega omrežja: DV 110 kV.
4. člen
15. Seznam ureditvenih območij
V seznamu so prikazana ureditvena območja po planskih celotah in so grafično razvidna v kartografski dokumentaciji.
V tabeli so prikazane naslednje vsebine:
– razporeditev po planskih celotah,
– oznaka ureditvenega območja – UO,
– oznaka lista 1:5000 na katerem se nahaja ureditveno območje v kartografski dokumentaciji,
– ime ureditvenega območja,
– namembnost,
– nova površina,
– površina širitve,
– način urejanja oziroma razporeditev v PUP.
Razlaga pomena oznak namembnosti oziroma funkcije območja, ki je primarna:
S – stanovanjska,
P – proizvodna,
K – kmetijski objekti in kmetijske površine,
T – turistična,
I – infrastrukturni objekt ali naprava,
ON – opuščena naselja,
O – oskrbna dejavnost,
R – rekreacija,
N – naravovarstvena,
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka Način urejanja
Ureditvena ureditvenega s prostorsko
enota območja Naziv Namembnost izvedbenimi akti PIA
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
LP1 S1 N1 Mali log stanovanjska PUP
– KS Loški Potok S1 – S3 Mali log stanovanjska PUP do sp. ZN
I1 Mali log industrijska PUP
S2 Retje stanovanjska PUP
S2 – S1 Retje stanovanjska PUP do sp. UN
S3 Šegova vas stanovanjska PUP
S4 Hrib – Loški Potok stanovanjska PUP
S4 – S2 Hrib – Loški Potok cent. dejavnosti UN
S5 Srednja vas stanovanjska PUP
S6 Travnik stanovanjska PUP
I2 Travnik industrijska PUP
S6 – S10 Bela voda stanovanjska PUP
N1 Krajinski park Loški
Potok naravovarstvena PUP
LP2 I1 Mejni prehod Podplanina centralna dej. PUP
– KS Draga S1 Lazec stanovanjska PUP
S2 Podpreska stanovanjska PUP
S3 Stari kot stanovanjska PUP
S4 Draga stanovanjska PUP
S5 Srednja vas pri Dragi stanovanjska PUP
S6 Trava stanovanjska PUP
S7 Podplanina stanovanjska LN
P1 Podplanina – Vurhi – most cestna povezava PUP
S8 Črni Potok pri Dragi stanovanjska PUP
S9 Novi kot stanovanjska PUP
S10 Pungert stanovanjska PUP do UN
T1 Glažuta turisticna LN
P2 Cesta Črni Potok Podplanina infrastruktura LN
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
16. GRAFIČNE PRILOGE
Sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok je kartografski del, ki je sestavljen iz:
15. 1. Tematskih kart (TK 25)
Karta 1 – zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudarstva, poselitve, obstoječih stavbnih zemljišč in sanacij
Karta 2 – zasnova agrarnih operacij
Karta 3 – zasnova vodnega gospodarstva
Karta 4 – zasnova naravne in kulturne dediščine
Karta 5 – zasnova rekreacije v naravnem okolju
Karta 6 – zasnova sanacij
Karta 7 – zasnova urbanega omrežja
Karta 8 – zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez
Karta 9 – zasnova energetskega omrežja
Publikacijskih kart
P 1 zasnova funkcij naselij v omrežju naselij in zasnova poselitve
Ureditvene enote in ureditvena območja naselij (publikacijska karta in TTN 5000)
II. Kartografska dokumentacija k planu (PKN 1:5000)
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350/98-6
Loški Potok, dne 23. oktobra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Loški Potok
Peter Rus, dr. med. l. r.
