Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 19/93, 47/93 in 44/97) ter 21. člena statuta Občine Logatec (Uradne objave LN, št. 4/95) je Občinski svet občine Logatec na 38. redni seji dne 27. 10. 1998 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij v Občini Logatec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja prostorsko ureditvene pogoje za območja naselij v Občini Logatec (v nadaljevanju: PUP), ki jih je izdelala area–LINE d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, v oktobru 1997, pod številko 97/ X-78.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana Občine Logatec za obdobje 1986–2000 in družbenega plana za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 33/96) in urejujejo območja ureditvenih območij naselij ter ne urejajo območja, ki se urejajo z drugimi prostorsko izvedbenimi akti (Logatec, Hotedršica).
Merila in pogoji za posege v prostor so deljeni v skupna in podrobna merila in pogoje. Skupna merila in pogoji v tem odloku opredeljujejo:
I. Splošne določbe
II. Obseg območja
III. Skupna merila in pogoje za posege v prostor:
1. Vrste posegov v prostor
2. Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor
3. Merila in pogoji urejanja zelenih površin
4. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
5. Merila in pogoji glede prometnega urejanja zemljišč
6. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišč
7. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
8. Merila in pogoji glede varovanja okolja
IV. Končne določbe
3. člen
Pup-i so prostorsko izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije. Namenska raba površin je identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti Občine Logatec.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo in utemeljen predlog ter rešitev v odvisnosti od lokacije posameznega posega. Obvezen del analize je izračun faktorja predvidene izrabe na konkretnem razpoložljivem zemljišču.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja.
Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih vplivov na okolje.
4. člen
Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvarja nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje (zrak, tla, površinske in podzemne vode, krajinsko sliko) in prostor je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove, na podlagi katerih se izdelajo smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
V primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti ekspertize, zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte, ter zazidave večjih površin (urbanistično mnenje ali zasnovo rešitve, krajinsko mnenje, presoja vplivov na okolje, geološko mnenje, pedološko mnenje, in predhodne pogoje soglasodajalcev itd.).
5. člen
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani tako, da bo občanom omogočen neoviran in varen dostop do objektov, naprav in zemljišč ter njihova uporaba.
Tudi pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir.
II. OBSEG OBMOČJA
6. člen
Območje Občine Logatec, ki se ureja s temi PUP-i, obravnavajo ureditvena območja naselij v vseh krajevnih skupnosti, razen naselij Logatec, Hotedršica in dela Kalc. Obravnavajo se sledeča naselja:
KS Hotedršica
----------------------------------------------------------------
Naselje Tip naselja Oznaka naselja
NOVI SVET ruralno naselje
RAVNIK nad Hotedršico ruralno naselje
----------------------------------------------------------------
KS Laze
------------------------------------------------------------------------
Naselje Del naselja Tip naselja Oznaka naselja
------------------------------------------------------------------------
JAKOVICA ruralno naselje
LAZE naselje ruralno urbano naselje S/14
LAZE staro jedro ruralno urbano naselje C/14, C2/14
------------------------------------------------------------------------
KS Log–Zaplana
------------------------------------------------------------------------------
Naselje Del naselja Tip naselja Oznaka naselja
ZAPLANA prevladujoče ruralno naselje
------------------------------------------------------------------------------
KS Rovte
------------------------------------------------------------------------------
Naselje Del naselja Tip naselja Oznaka naselja
------------------------------------------------------------------------------
PETKOVEC prevladujoče ruralno naselje
ROVTE naselje ruralno urbano naselje S/22
ROVTE staro jedro ruralno urbano naselje CS/22
------------------------------------------------------------------------------
KS Tabor–Logatec
------------------------------------------------------------------------------
Naselje Del naselja Tip naselja Oznaka naselja
------------------------------------------------------------------------------
GRČAREVEC ruralno urbano naselje
KALCE naselje urbano ruralno naselje S / 12
ŽIBRŠE prevladujoče ruralno naslje
------------------------------------------------------------------------------
KS Trate
---------------------------------------------------------------
Naselje Tip naselja Oznaka naselja
---------------------------------------------------------------
MEDVEDJE BRDO prevladujoče
ruralno naselje
ROVTARSKE ŽIBRŠE prevladujoče
ruralno naselje
---------------------------------------------------------------
KS Vrh sv. Treh kraljev
-------------------------------------------------------------------
Naselje Tip naselja Oznaka naselja
-------------------------------------------------------------------
HLEVIŠE ruralno naselje
HLEVNI VRH ruralno naselje
VRH SV. TREH KRALJEV prevladujoče
ruralno naselje
-------------------------------------------------------------------
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7. člen
Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij urejanja. To so območja urejanja znotraj ureditvenih območij naselij, namenjena gradnji in urbani rabi:
S površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti,
C površine za centralne dejavnosti,
V površine za objekti za občasno bivanje,
I površine za proizvodne dejavnosti,
R površine za rekreacijo in šport,
K kmetijske površine,
G gozdne površine,
varovana območja (A, E, U, Z, T, NS).
8. člen
Na zemljiščih, ki so s planskimi usmeritvami namenjena potrebam skupnega in splošnega pomena so dovoljeni samo posegi, za katere je zemljišče namenjeno. Morebitna odstopanja od tega določila so izjemoma dovoljena ob pogoju, da ne bo okrnjen osnovni namen, raba zemljišča in njegov razvoj. Presoje odstopanj se opravijo v lokacijskem postopku na podlagi ekspertnih mnenj.
1. Vrste posegov v prostor
9. člen
V obravnavanih naseljih znotraj ureditvenih območij so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ni drugače določeno:
– redno vzdrževanje,
– adaptacije,
– prizidave,
– nadzidave,
– nadomestna gradnja,
– novogradnja (posamična, dopolnilna, gradnja za potrebe kmetij),
– spremembe namembnosti (za stanovanja, za potrebe kmetij, za potrebe obrti, za potrebe poslovnih prostorov ipd.),
– gradnja pomožnih objektov,
– gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
10. člen
Gradnja prostostoječih objektov je dopustna na tistih zemljiščih, kjer to omogoča oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami, ki jih določa kvalitetna okoliška grajena struktura.
11. člen
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih gradenj, preureditev stropno strešnih konstrukcij in adaptacij je dopustna pod naslednjimi pogoji:
– možni so posegi v prostor, ki trajno ne spreminjajo ekološkega ravnovesja v naravi in krajinskih značilnosti v prostoru,
– dostopnost do novih stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj oziroma prometno-tehnično varno,
– vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti in sanitarno-tehničnimi predpisi,
– intenzivnost rabe prostora se s posamezno novogradnjo ne sme bistveno spremeniti.
12. člen
Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja ali širšega prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost. Objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje ter ekološko ravnovesje.
13. člen
Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetijske dejavnosti je dovoljena na zemljiščih znotraj kmetijskih gospodarstev, sedanjih objektov in so zagotovljene zadostne površine za dovoz in manipulacijo in na območjih, ki so za tako vrsto gradnje določena.
14. člen
Lokacija za postavitev spominskega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni, centralni prostor ali dopolnijo križišča v smislu poudarka orientaciji.
15. člen
Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa občinski odlok o pomožnih objektih je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnji se te potrebe rešujejo znotraj objekta.
16. člen
Večja reklamna znamenja in turistične oznake naj bodo praviloma postavljena združeno na skupnih lokacijah, tako da niso motilna za okoliški ambient ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Kolikor niso redno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po pogojih pristojne urbanistične inšpekcije.
17. člen
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, šport, rekreacijo ter ostale potrebe (za obdobje do izgradnje trajnega objekta), sezonski turistični ponudbi ali občasnim prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. Pogoji za postavitev začasnih objektov in naprav so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdaj je potrebno objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
18. člen
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda na osnovi naslednjih kriterijev:
– dejavnost mora biti na danem območju opredeljena kot deficitarna ali dopolnilna,
– dejavnost in lokacija ne sme biti izpostavljena,
– oblikovalska zasnova in merilo mora biti usklajena s kvalitetnimi konstantami okoliških zasnov.
19. člen
Pri urejanju okolice objektov veljajo sledeči pogoji:
– Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali.
– Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij.
– Vse obstoječe in predvidene zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati.
– Tlakovanje dvorišč in urejanje igrišč je nujno uskladiti z namembnostjo in velikostjo zazidave ter ureditvijo zelenih površin.
– Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.
– V primerih, ko tvori rob naselja tipična zasaditev kot so, sadovnjaki, zaraščen rob, drevored ali kakšen drug izpostavljen element narave je te elemente potrebo ohraniti.
2. Pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor
Lega objektov
20. člen
Pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati pogoje:
– novi objekti (stanovanjski in drugi) morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani zdravstveni in požarnovarstveni pogoji,
– nadomestna gradnja objekta, ki je manj kot 2 m oddaljena od meje, je možna na isti lokaciji v enakih gabaritih; sprememba namembnosti teh nadomestnih gradenj je možna, če se z njo bistveno ne spreminja pretežna funkcija območja,
– normalen odmik med objekti je enak ali večji kot višina v slemenu višjega objekta,
– kolikor ta odmik ni dosežen je nujno izvesti požarne ukrepe,
– normalen odmik od parcelne meje naj bo 4 m ali večji, v primerih, ko tak odmik onemogočajo terenski in drugi vplivi, je lahko odmik manjši s soglasjem mejaša in pozitivnimi soglasji pristojnih organizacij,
– večji odmik od meje je pogojen z zdravstvenimi in požarnovarstvenimi pogoji,
– pri gradnji objektov ob gozdnih površinah (gozdnem robu) znotraj ureditvenih območij naselij je priporočena varnostna razdalja enaka najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v minimalni oddaljenosti 10 m, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci,
– kolikor se mejna površina zarašča naj se stalno vzdržuje 20 m prosti pas med pozidavo in zaraščajočimi površinami, zato mora lastnik takšnega zemljišča dati pozitivno soglasje v fazi pridobivanja lokacijskega dovoljenja,
– odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o cestah oziroma soglasjem pristojnih organov. Odmike pogojuje upravljavec in ne sme biti manjši od 3 m, kar je cestni pas. Izjemoma so odmiki manjši v naseljih, kjer novogradnja ali nadomestna gradnja, ki sledi urbanistični zasnovi naselja ali pa je potrebno upoštevati pogoje varstva kulturne dediščine,
– odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti pri novih objektih v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav,
– odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s soglasjem upravljavca vodotokov.
Oblikovanje objektov in okolja
21. člen
Novogradnje, nadzidave, prezidave in ostali posegi v prostor naj vzdržujejo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja, zato naj se prilagodijo okoliškim objektom in ureditvam po:
– reliefnih danostih,
– makro in mikro klimatske razmere,
– ekološkim razmeram,
– strukturnim vzorcem poselitve,
– značilnosti urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva,
– smeri kvalitetnih vedut,
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,
– dostopnost,
– odmiku od sosednjih objektov (ne smejo zmanjšati osončenosti sosednjih objektov),
– sestavi osnovnih stavbnih mas, gabaritom sosednjih objektov in njihovim merilom,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerjih fasad in njihovih orientacij, še zlasti v kontekstu domačije,
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, še zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve kvalitetnega odprtega prostora,
– načinu izvedbe prostorskih ločnic in cezur,
– druge danosti, odvisne od posameznega primera.
22. člen
Postavitev novih objektov na parcelo ter oblikovanje parcel mora biti usklajena z obstoječo tipologijo parcelacije in lege stavbe na parceli (lega, velikost, dostopnost).
23. člen
Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati sledeče pogoje:
– tloris:
pravilna podolgovata tlorisna zasnova, ko je daljša stranica in sleme strehe vzporedna s plastnicami ali pa na smer glavne komunikacije v naselju. Izjemoma je možno odstopanje od podolgovate tlorisne zasnove, kjer to pogojuje teren ali kjer je to že pravilo v zasnovi prvotne zazidave.
– etažnost:
z upoštevanjem tipoloških zakonitosti, oziroma prvotne pozidave praviloma obsegajo pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje, izjemoma zaradi nagnjenosti tudi klet. V posameznih naseljih pa je dovoljeno povečati kolenčni zid za izkoriščeno podstrešje.
– streha:
praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin med 35 in 45 stopinjami; smer slemena na objektu mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo zaselka; strešna kritina je v temni barvi oziroma opečne barve; salonitne kritine niso dovoljene; zaključki streh s čopi so priporočljivi, kolikor je to značilnost obstoječih sosednjih objekov; na objektih lahko nastopi v vzdolžni smeri središčna frčada,
– merilo objektov, predvsem zelo velikih, lahko določajo objekti domačije in razgibanost krajinskega reliefa,
– višina:
ne sme presegati višin, ki izhajajo iz pogojev za etažnost in streho; načeloma ne sme presegati višin okoliških objektov ali dominant v prostoru, kolikor skladno s krajinskimi zakonitostmi prostora poseg ne oblikuje nove dominante;
– fasade:
oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim prvobitnim objektom; horizontalna členitev fasad z okenskimi odprtinami (in vratnimi) mora upoštevati vertikalno podolgovato zasnovo oblike odprtin; ni dopustna širitev okenskih odprtin; barva na fasadah naj bo v svetlih in nevsiljivih tonih; obdelava stavbnega pohištva, ograj in drugih fasadnih elementov naj bo v naravnih materialih, na izpostavljenih legah vzdolžno ob glavni komunikaciji naselja je željena simetrično členjena fasada;
– garaže:
praviloma so garaže znotraj osnovnega tlorisa stanovanjskega objekta, izjemoma so garaže grajene kot prizidek; v primeru prizidka je višina garaže pritličje, krito s streho z enakimi oblikovalskimi pogoji kot za osnovni objekt; podstrešje ni izkoriščeno.
24. člen
Pri oblikovanju poslovnih prostorov veljajo poleg analogno privzetih pogojev prejšnjega člena še naslednji pogoji:
– tlorisna zasnova, višina prostorov in eventualna etažnost je prilagojena dejavnosti poslovnih prostorov z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov,
– oblikovanje odprtin na fasadi sledi potrebam dejavnosti, pri tem pa je potrebno upoštevati na obstoječih objektih horizontalno in vertikalno členitev. Zahteva po večjih steklenih površinah se rešuje v nizu izložbenih oken z vmesnimi slopi, s tem pa se ohranja ritem oken kot na ostalem delu stavbe (nadstropje),
– nova vhodna odprtina naj bo postavljena v os fasadne členitve objekta, kakor tudi vetrolov,
– pri objektih postavljenih v ulični gradbeni liniji ni dovoljeno postavljati na zunanji strani vetrolove, tudi nadstreški nad vhodi so lahko le minimalni,
– novi vetrolovi naj se praviloma rešujejo znotraj poslovnih prostorov,
– vetrolovi, ki nastopajo kot prizidki na zunanji strani naj bodo oblikovani v skladno arhitektonsko celoto in z materiali, ki nastopajo na preostalem delu stavbe in so usklajeni z objekti širše okolice in ulično opremo,
– kot dodatne fasadne elemente je možno namestiti markize, svetlobne napise, okenske obrobe itd. Ti dodatni elementi ne smejo ukinjati obstoječih horizontalnih in vertikalnih členitev na celotnem delu stavb in oblikovno dopolnjujejo glavni objet v skladno celoto.
25. člen
Pri oblikovanju pomožnih objektov in naprav veljajo enotni pogoji prejšnjih treh členov ter še:
– praviloma se grade pomožni objekti kot prizidek k stanovanjskim objektom ali gospodarskim objektom ali pa kot samostojni objekt znotraj dvorišča,
– novi objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti ali objekti domačije, ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov,
– garaže za osebne avtomobile s tlorisno površino do 25 m2. V primerih, ko se objekt garaže dograjuje, mora biti nagib strešin v istem naklonu kot pri osnovnem objektu. Kritina naj bo enotne barve za obstoječi in novi objekt (prizidek).
– garaža kot samostojni objekt: - višina – pritlični objekt
– streha – simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45° ali ravna straha kot gank,
– kritina – enaka kot za stanovanjske objekte.
26. člen
Pri dograjevanju in prenavljanju objektov veljajo enotni pogoji od prejšnjih štirih členov ter še:
– dopustna je nadzidava, gradnja prizidkov in pomožnih objektov, kolikor to dopušča velikost zemljišča. Pri razmerju zemljišče – objekti je potrebno upoštevati vse objekte (obstoječe in predvidene) na določenem zemljišču. Količnik pozidanosti je definiran za konkretno naselje v podrobnim merilih,
– dozidava in nadzidava sme biti v taki velikosti, da objekt v celoti bistveno ne odstopa od gabaritov sosednjih objektov ali objektov znotraj domačije in se prilagodi reliefu (ga ne negira),
– nadzidave objektov so možne v obsegu meril in pogojev za graditev novih objektov,
– prizidek oziroma nadzidavo je potrebno oblikovati v skladno arhitektonsko celoto z obstoječim objektom,
– dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanja dediščine ali so v območjih, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
27. člen
Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih velja:
– načeloma je potrebno upoštevati vse prej naštete pogoje glede oblikovanja objektov,
– pri vzdrževanju je treba ohraniti prvotne elemente členitve fasad, okenske obrobe, šivane robove, zatrepno oblikovanje itd.
– pri obnovi oziroma zamenjavi kritine na objektih mora biti nova kritina v zahtevanih barvah kot velja za druge objekte.
28. člen
Pri oblikovanju objektov za opravljanje obrtnih storitev veljajo vsa prej našteta določila za oblikovanje drugih objektov ter še:
– tlorisne dimenzije objekta izhajajo iz vrst dejavnosti, ki je v objektu,
– praviloma je etažnost objekta, ki je namenjen izključno opravljanju obrtnih storitev, le pritličen s streho; priporočljivo je, da so prostori in obrtna dejavnost v sklopu stanovanjskih objektov oziroma znotraj dvorišč; v tem primeru veljajo za etažnost enaki pogoji kot za druge objekte,
– arhitekturna zasnova mora upoštevati vpetost v širši prostor.
29. člen
Dopustna je sprememba namembnosti za storitveno obrt pod pogoji, da se zagotovijo normalni in varni dostopi, dovozi, potrebna parkirišča ter ne nastopajo prekomerni motilni vplivi na bivalno okolje.
30. člen
K pogojem za oblikovanje posegov na objektih v prostor v neposredni soseščini objektov ali v območjih, ki so razglašeni za spomenike naravne ali kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo dediščine.
31. člen
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, kakor tudi pomožni in začasni objekti in naprave, reklamna znamenja in turistične oznake, morajo biti v posameznih ožjih območjih naselij oblikovno enotni po predhodno izdelanem celostnem konceptu, ki ga potrdi občinski svet.
Rušitve in odstranitve objektov
32. člen
Dotrajani objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa, oziroma varnost ljudi in imetja, ali predstavljajo potencialno nevarnost s strani ogrožanja zdravega bivalnega okolja se lahko odstranijo na podlago odločbe pristojnega organa na stroške lastnika.
3. Merila in pogoji urejanja zelenih površin
33. člen
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja in se mora podrejati večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Odprte površine, ki imajo javen značaj morajo biti urejene skladno z ambientalno podobo ožjega in širšega območja. Občinski svet določi upravljavca teh površin.
Urejanje zelenih površin
34. člen
Planiranje terena praviloma ni dovoljeno. Oporni zidovi so na vidni strani grajeni v naravnem kamnu maksimalne višine 0.80 m oziroma so terasasti z vmesno zasaditvijo. Pri urejanju okolice objektov je priporočljivo uporabiti avtohtone drevesne in grmovne vrste ter naravne materiale. Za večje posege je potrebno predhodno izdelati krajinske smernice.
Oblikovanje ograj in obcestnih zidov
35. člen
Ograje okoli zemljišča je možno postaviti:
– v primeru gradnje ali postavitve ograje v varovalnem pasu infrastrukturnih objektov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca tega objekta,
– ograja je lahko kamnita do maksimalne višine 0,80 m z možnostjo montažne lesene ali kovinske ograje do skupne višine 1,50 m,
– ograja pa je lahko tudi živa meja, kjer ne ovira splošne preglednosti prostora,
– višinske razlike na zemljiščih naj bodo praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami (travnatimi). V primeru postavitve opornega zidu mora biti le-ta intenzivno ozelenjen,
– možna je postavitev ograje v mejo, če meja ni sporna.
36. člen
V primerih, ko ograja moti preglednost v cestnem prometu lahko pristojni organ odredi, da se zniža oziroma odstrani.
Vsaka novogradnja si mora urediti okolico vsaj v minimalnem obsegu v roku 10 let po izdanem gradbenem dovoljenju. Minimalen obseg zunanje ureditve je:
– zemljišče proti cestnemu telesu se zaključi z robnikom ali drugo ustrezno ločnico,
– urediti je potrebno ustrezno zavarovanje brežin proti cestnemu telesu,
– ureditev dovozne poti in dostopa ter ustrezna ureditev odvodnjavanje iz teh površin,
– ureditev prostora za posodo za odpadke,
– uravnavanje terena brez deponij materiala ali zemlje.
4. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
Oblikovanje gradbenih parcel
37. člen
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.
38. člen
Velikost gradbene parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju in naj bo oblikovana v konceptu starejše parcelacije – ne karejsko.
Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo celotna površina zemljišča praviloma najmanj 1,5 krat večja od bruto etažne površine objekta.
Novograjeni objekti obrtne dejavnosti in kmetijsko gospodarski objekti imajo določene večje parcele oziroma najmanj 1,8 krat večje od bruto etažne površine predvidenega objekta.
Določitev funkcionalnih zemljišč
39. člen
Velikost funkcionalnega zemljišča se določa za obstoječe objekte in novogradnjo na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja predvsem infrastrukturnih objektov in naprav ter omejitve uporabe zemljišča po posebnih predpisih. Izris funkcionalnega zemljišča opravi pooblaščena družba ali posameznik za področje geodetskih storitev.
Merila za določitev velikosti funkcionalnega zemljišča:
– za stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina dovoza do objekta najmanj 2,50 m,
– za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča in je 1,20 m ob objektu in dostopu,
– za kmetijske gospodarske objekte je minimalna širina okrog objekta najmanj 2 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiu 15 m, širina dovoza pa najmanj 3,50 m, kolikor zaradi podreditve obstoječi morfologiji okoliške zazidave ni potrebna posebej prilagojena zasnova,
– za proizvodne objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost objekta, gostoto in racionalnost pozidave z vključitvijo vseh obstoječih in bodočih proizvodnih komunikacij z minimalno širino 3,5 m,
– za objekte, ki so namenjeni izključno opravljanju obrtnih dejavnosti, se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na tehnološke zahteve dejavnosti ter ob smiselnem upoštevanju meril za stanovanjske objekte,
– za blokovno gradnjo se določi funkcionalno zemljišče lahko v sklopu podobnih objektov, in sicer zemljišče obsega: 1,20 m minimalna širina ob objektu, dovozi v širini min 3 m in dostopi min 1,20 m ter minimalno prosto površino ali zelenico s povprečjem ca. 20% površine objekta; parkirišče ima lahko samostojno funkcionalno zemljišče. V primeru, da so objekti grajeni v gradbeni ulični črti je meja funkcionalnega zemljišča na ulični strani enaka liniji kapi strehe ali nadstreškov objekta;
– za vse objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od funkcionalnega zemljišča (ugotavljanje na osnovi navedenih meril), se upošteva dejanska površina parcele.
40. člen
Pri novogradnjah in pri drugih posegih na objektih mora biti vsaki lokacijski dokumentaciji vrisano funkcionalno zemljišče, izmerjena njegova velikost ter izračunan faktor zazidljivosti (uzurpacija).
5. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
41. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo prostorski ureditveni pogoji.
42. člen
Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ustreznimi značilnostmi imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in pešpoti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišča ali na drugih prostorih, določenih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji voznega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom, zato mora za vsak tak poseg izdati soglasje pristojni upravni organ.
43. člen
Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so načrtovane za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi z komunalnim urejanjem.
44. člen
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in da se ne poškoduje cest in cestnih objektov. Uredijo se lahko s soglasjem pristojnega upravljavca ceste.
Interni dovozi in pristopi naj bodo praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom.
Pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo.
45. člen
S tem odlokom določamo naslednje odmike novih objektov od vaških poti:
– stanovanjski objekti – najmanj 5 m od roba cestišča,
– centralni objekti in turistično-gostinski objekti – najmanj 6 m,
– proizvodni objekti – najmanj 8 m,
– pomožni objekti – najmanj 4 m;
Odmik od teh določil je možen, če to narekuje način obstoječe pozidave, oblikovanje uličnega niza ali gradbene črte ali konfiguracije terena, pod pogojem, da z njim soglaša upravljavec ceste oziroma poti. Za te primere je nujno predhodno izdelati zasnovo umestitve objekta v prostor glede na ožjo okolico in sosednje objekte. Zasnova je sestavni del lokacijske dokumentacije.
46. člen
Za zagotavljanje mirujočega prometa je potrebno pri novogradnjah, dozidavah in nadzidavah zagotoviti možnost parkiranja.
Za stanovanjske objekte se zagotovi poleg garažnega mesta v objektu tudi vsaj eno odstavno mesto na investitorjevem zemljišču. Pri gradnji na nagnjenem terenu naj se po možnosti garažni del vkoplje. Kolikor se v stanovanjskem objektu opravlja tudi dejavnost, je potrebno prišteti potrebna parkirišča tudi za konkretno dejavnost.
47. člen
Pri objektih različnih dejavnosti pa je potrebno zagotoviti primerno število parkirišč na zemljišču investitorja glede na dejavnost. Za vsako dejavnost je nujno zagotoviti vsaj eno parkirno mesto za stranke. Za poslovalnice z večjo površino uredimo eno parkirno mesto pa sledečem razrezu:
– 60 m2 površine trgovskega objekta,
– 50 m2 površine poslovnega objekta,
– 75 m2 družbena in kulturna dejavnost,
– 60 m2 šolskega objekta,
– 3 zaposlene v industrijskih objektih,
– 6 gledalcev za športna igrišča,
– od 3 do 5 ležišč v prenočitvenih objektih,
– 10 sedežev v gostinskih lokalih,
– 10 sedežev za gledališča in kulturne dvorane.
Kolikor investitor ne zagotovi primernega števila parkirišč na svojem zemljišču, mora soinvestirati v bližnje javno parkirišče v proporcionalnem delu. Če v radiju 200 m ni možno zagotoviti parkirišča, se dejavnost ne more opravljati.
48. člen
Na vseh avtobusnih postajališčih morajo biti urejena izogibališča zadostne širine in dolžine za nemoteno ustavljanje avtobusov izven cestišča. Lokacije naj bodo izbrane na ravnih odsekih cest, izven križišč na preglednem delu ceste. V strnjenih naseljih, kjer ni možna drugačna rešitev je dovoljeno ustavljanje avtobusov na za to označenih mestih (horizontalna in vertikalna signalizacija).
Postajališča naj bodo primerno urejena za čakanje, vstopanje in izstopanje. Ti prostori naj bodo izvedeni v trdem nezdrsljivem tlaku in dobro osvetljeni ter po možnosti ločeni od ostalih površin.
6. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišča
49. člen
Da bi v ureditvenih območjih naselij zagotovili primerne bivalne in delovne pogoje, je potrebno pri vseh posegih v prostor upoštevati normativne in opremljanje naselij s komunalno infrastrukturo.
Komunalna oprema obsega:
– omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– omrežje in naprave za zbiranje, odvod in dispozicijo odplak,
– zbiranje in odvoz odpadkov,
– elektro omrežje,
– telefonsko omrežje in naprave,
– plinovodno omrežje,
– proste javne površine,
– pokopališča.
Za izdajo lokacijskega dovoljenja za lokacijo infrastrukturnih objektov in naprav se po tem odloku izdela lokacijsko dokumentacijo.
50. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in omrežja zvez.
51. člen
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove in strokovne osnove, ki so jih izdelale pooblaščene delovne organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Logatec.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.).
52. člen
Po končanih kakršnihkoli delih za potrebe infrastrukture je nujna vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje skladno s soglasjem lastnika zemljišča.
Vodotoki
53. člen
Ves nadzemni vodni svet (vodotoki, hudourniki, območja s hudourniškim značajem, melioracijski jarki in njihova poplavna območja – inundacijska območja poplavne vode 100 letne pogostnosti) predstavlja območje varovalnega režima. Za vsak poseg je potrebno po veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske pogoje in vodnogospodarsko soglasje Ministrstva za okolje in prostor.
Za posege v vodotoke in v 20 m širok pas vodotoka je potrebno pridobiti tudi predhodne pogoje in soglasja pristojne spomeniško varstvene službe.
Ob strugah hudournikov in melioracijskih jarkov je potrebno zagotavljati koridor širine 4 m, zaradi dostopa s težko gradbeno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
Vodooskrba
54. člen
Na območjih z javnim vodovodnim omrežjem je nujna priključitev na to omrežje pod pogoji upravljavca. Pri izdelavi dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise, pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov za Občino Logatec ter odlok o oskrbi z vodo v Občini Logatec (Uradni list SRS, št. 12/88). Na območjih varovanja vodnih virov v Občini Logatec se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu pitne vode.
Ob izgradnji novih objektov, ki bodo oskrbovani z vodo, je potrebno proučiti kapacitete vodooskrbe in jih v primeru nezadostnosti povečati. Na območjih, kjer je predvidena gradnja vodovodov, se lahko sočasno vrši tudi gradnja drugih objektov. Ti objekti lahko dobijo uporabno dovoljenje po priključitvi na vodovod.
55. člen
Na območjih, kjer javnega vodovoda ni, si morajo investitorji izvesti primerno individualno vodooskrbno napravo v skladu s higienskimi in zdravstvenimi pogoji (lovilni sistem s kapnico, lastni izvir, dovoz s cisternami).
Za požarno zaščito je potrebno predvideti zadostne količine vode v skladu s predpisi.
Odvodnjavanje odplak
56. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi. V naseljih, kjer se zgradi fekalna kanalizacija ali je planirana izgradnja, se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje najkasneje v enem letu po izgradnji fekalnega kolektorja oziroma začetku obratovanja čistilne naprave.
Odvozi iz čistilnih naprav se izvedejo praviloma na urejeno centralno odlagališče odpadkov pod posebnimi pogoji, ki jih je dolžan zagotoviti upravljavec.
Pri izdelavi dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise, odlok o pogojih za odvajanje padavinskih in odpadnih voda v Občini Logatec (Uradni list SRS, št. 12/88). Celoten kanalizacijski sistem se izvede vodotesno. V območjih z zgrajenim kanalizacijskim sistemom je priključitev obvezna. Vsi priključki in prvi revizijski jašek je lociran na uporabnikovem zemljišču.
57. člen
Na območjih poselitve, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami brez iztoka, ki se po potrebi praznijo. V lokacijski dokumentaciji je nujno opredeliti pod kakšnimi pogoji se lahko spuščajo vode iz greznic, skladno s pogoji vodnega gospodarstva.
V posameznih naseljih je prepovedan izpust greznic preko ponikovalnic, zato je nujno občasno praznjenje greznic. Praznjenje greznic mora biti organizirano po načrtu komunalne storitve skladno z veljavnimi predpisi.
58. člen
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi oziroma pogoji zdravstvenega soglasja. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna brez iztoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na kmetijske površine. Gnojevka se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na principu “obdelane lagune” ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča vodotokov, se tekoča vsebina greznic, gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati.
V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditev na parceli.
59. člen
Meteorne vode iz asfaltnih površin, parkirišč, manipulativnih platojev in drugih odprtih površin morajo imeti urejen odtok meteorne vode brez posledic za sosednja zemljišča. Urejena meteorna kanalizacija vodi izpust vode preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo ali v ponikovalnico.
60. člen
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient.
Skladiščenje nevarnih snovi (goriva, maziva, strupene snovi) naj bo urejeno na pokritih površinah z ustreznimi lovilnimi skledami. Tako ne more priti do havarije pri eventualnem mešanju meteorne vode z nevarno snovjo. Pri večjih skladiščih nevarnih snovi je v slučaju požara onemogočiti iztok požarne vode v odprte vodotoke ali podtalnico.
Komunalni odpadki
61. člen
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje, sortiranje in odlaganje smeti in odpadkov je določeno z odlokom o ravnanju z odpadki v Občini Logatec (Uradne objave LN, št. 6-7/97).
V naseljih mora pooblaščena organizacija za odvoz odpadkov iz gospodinjstev in smeti, s pristojnimi službami določiti mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev in poskrbeti za njihov redni odvoz na urejeno komunalno deponijo. Za ureditev lokacij skupinskih kontejnerjev se izdela lokacijska dokumentacija z izvedbeno zasnovo ureditve samega prostora.
Urejena ploščad za kontejnerje mora biti dobro dostopna za peš in dostavni promet, dobro osvetljena, ne sme prepuščati izcedne vode v podtalje in ne sme skupaj s kontejnerjem in ozelenitvijo predstavljati oviro pri preglednosti prometa ali uličnega izgleda naselja.
Elektro omrežje
62. člen
Vsi objekti, razen pomožnih objektov morajo biti priključeni na javno električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v elektro-energetskem soglasju.
Na območju Občine Logatec potekajo 20 kV daljnovodi distribucijskega značaja. V koridorje teh daljnovodov širine 15 m ni dovoljena gradnja objektov. Tudi transformatorske postaje imajo varovan koridor 15 m.
Posamezne vrste posegov so pod pogoji upravljavca omrežja izjemoma dovoljene v varovanem koridorju.
Omrežje zvez
63. člen
V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežja. Praviloma se predvidi možnost priključitev vseh objektov na telefonsko omrežje pod pogoji upravljavca.
Ob upoštevanju obstoječih tras TK omrežja je predhodno potrebno pridobiti ustrezno soglasje. Kolikor na željo investitorja novega posega pride do prestavitve dela TK omrežja, se prestavitev izvede na stroške investitorja.
64. člen
Za sprejem radijskih in televizijskih programov je možna izgradnja repetitorjev, satelitskih in drugih anten. Možno je zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo. Mikrolokacija teh antenskih objektov ali naprav se določi v lokacijskem postopku na podlagi pozitivnega soglasja Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in mnenja KS.
Plinovodno omrežje
65. člen
Za vse posege oziroma rabo prostora v 2 x 200 m zaščitnem pasu plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.
V 2 x 30 m pasu plinovoda je po zgraditvi plinovoda prepovedano graditi poslopja za stanovanja ali bivanja ljudi. Izjemoma je gradnja v ožjem varovalnem pasu 30 m dovoljena, če je bila gradnja z urbanističnimi dokumenti predvidena pred projektiranjem plinovoda. Posebne varnostne ukrepe za te primere definira upravljavec plinovoda v lokacijskem postopku.
V 2 x 5 m pasu plinovoda se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljavca plinovoda, po predhodni pridobitvi soglasja upravljavca plinovodnega omrežja.
Cestno omrežje
66. člen
Dovoljena je rekonstrukcija lokalnih in vaških cest. Izjemoma je dovoljena taka novogradnja manjših odsekov lokalnih cest, ki bistveno prispeva k izboljšanju in varnosti cestnega prometa. Vsa merila in pogoje za trase lokalnih cest se ugotavlja v lokacijskem postopku, kjer je nujno definirati sanacijsko ureditev tangiranih obcestnih zemljišč.
Pokopališča
67. člen
Širitve pokopališč so možne v skladu z veljavno zakonodajo. Načrtovanje širitev se dimenzionira na 30-letne potrebe. Pri širitvah, ureditvah ter drugih posegov v območje pokopališča pa veljajo pogoji:
– širitve se dovoljujejo na območje proti odprtemu prostoru (- ne v smeri naselij),
– pokopališča naj imajo minimalen 10-meterski varovalni pas,
– v vplivnem pasu 100 m se pogoji bivanja in delovanja prilagodijo nemotenemu delovanju pokopališč,
– obstoječe obodne zidove ali druge kvalitetne ločnice okrog pokopališč se mora kot krajinske značilnosti ohraniti ter jih pri širitvah logično dopolniti.
68. člen
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za širitev pokopališč je potrebno poleg ureditev grobnih polj definirati tudi pogoje ureditve dostopov, poslovilnih ploščadi, ureditev prostorov za odpadke, oskrbo z vodo. Pred izdajo dovoljenj je potrebno pridobiti pozitivno soglasje pristojne službe za varstvo voda, ki opredeli pogoje glede izcednih vod.
7. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
69. člen
Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili razglasitvenega dokumenta.
Vsa izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika ali znamenitosti in načina varovanja, ki jih pripravi pooblaščen zavod, so sestavni del tega odloka.
70. člen
V skladu z dogovorjenimi cilji ohranjanja identitete prostora je nujno na podlagi lokacijskega ogleda opredeliti občutljivost posega na ohranjanje tipike arhitekturne krajine. Pri posegih, ki posežejo v vplivno območje teh kvalitet je nujno predhodno izdelati zasnovo tako, da ustvari vsebinsko, likovno, simbolno, hierarhično in ekološko kvalitetno nadgradnjo identitete arhitekturne krajine, hkrati pa zagotavlja jasno izraženo kontinuiteto identitete prostora. To zasnovo naj izdela le strokovno usposobljena organizacija.
8. Merila in pogoji glede varovanja okolja
71. člen
Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
72. člen
Pri varstvu okolja je nujno paziti na:
– zaščito vodotokov pred onesnaževanjem,
– zaščito vodnih virov,
– organizacijo odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, njih sortiranje in deponiranje,
– sanacijo neurejenih odlagališč odpadkov,
– sanacijo območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa znotraj naselja,
– sanacijo industrijskih virov onesnaževanja zraka in preprečevanje nastajanja novih oziroma njihove zgostitve v območjih, ki so že danes obremenjena,
– skladiščenje tekočih goriv in naftnih derivatov,
– vzdrževanje obstoječih in urejanje novih posebnih in splošnih javnih zelenih površin, ki so: javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, posamezne skupine dreves, posamezno drevo, ki je za naravno okolje pomembno, zelene površine pri stanovanjskih naseljih, zelenice ob javnih komunikacijah in vodnih površinah, ob spomenikih in zgodovinskih objektih, športna in otroška igrišča, šolski vrtovi, ter pokopališča in območja namenjena vrtičkarjem,
– varovanje kakovostnega naravnega prostora in saniranje degradiranih površin,
– preprečevanje nastajanja deponij raznega odpadnega materiala v zaledju gradenj in ob prometnih površinah.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti kraškim vrtačam (zlasti ob prometnicah), kjer je možno nekontrolirano odlaganje odpadkov – potreben je stalni nadzor. To velja tudi za vse aktivne požiralnike z živo vodo.
Varstvo pred hrupom
73. člen
Znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno s tehničnimi ukrepi zagotoviti primerno raven hrupa tako, da raven hrupa ni presežena glede na opredelitev pretežne namembnosti območja skladno z veljavnimi predpisi.
Varstvo tal
74. člen
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali v podtalje.
Gradnja proizvodnih objektov tudi farm mora imeti izdelano študijo obremenitve okolja (PVO) s strani pooblaščene organizacije.
Za vse izkope zemlje se določijo pogoji v lokacijski dokumentaciji skladno z občinsko politiko o ravnanju s plodno zemljo. Za izkope iz vrtač se mora izdelati lokacijska dokumentacija, s katero se določi način, količina izkopa in sanacija vrtače po opravljenem izkopu. Za take posege se mora pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Zelene površine
75. člen
S tem odlokom se obravnavajo naslednje zelene površine v območju naselij:
– javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
– zelenice v stanovanjskih in industrijskih kompleksih,
– zelenice v centralnem delu naselij,
– zelenice ob javnih objektih in ob javnih komunikacijskih površinah,
– zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih, posameznih turističnih in drugih objektih,
– zelene površine v sklopu rekreacijsko-športnih kompleksov,
– zelenice v sklopu pokopališč,
– zelenice kot ločnice med posameznimi dejavnostmi.
76. člen
Zelene površine pa se delijo glede na rabo in način vzdrževanja:
– zelene površine za skupno rabo, s katerimi gospodarijo komunalne organizacije in krajevne skupnosti,
– zelene površine z omejeno skupno rabo, s katerimi gospodarijo upravljavci, uporabniki ali lastniki in so ob proizvodnih, oskrbnih, vzgojnovarstvenih objektih, šolah, infrastrukturnih objektih, športno-rekreacijskih objektih ter večstanovanjskih objektih,
– zelene površine za individualno rabo so zelene površine ob individualnih stanovanjskih objektih.
77. člen
Za ureditev novih in prenovo obstoječih zelenih površin za skupno rabo ter zelenih površin z omejeno skupno rabo se izdela zasaditveni načrt, ki definira zasnovo, razporeditev programskih prvin kot so komunikacije, vegetacija, gradbeni elementi, komunalna infrastruktura in naprave, način varovanja naravnih prvin ter eventualno opremo.
Na teh površinah je prepovedano sekanje drevja kot vsi posegi vanje, ki niso skladni načrtom zasaditev in namembnostjo površin.
78. člen
Lastniki in investitorji so dolžni vzdrževati, prenoviti ali na novo urediti zelene površine v skladu z izdelano zasaditveno zasnovo in s pozitivnim mnenjem pristojnega občinskega organa.
IV. PODROBNA MERILA IN POGOJI ZA NASELJA
79. člen
Osnovna izhodišča tipov naselij določajo pozicijo posameznega naselja v omrežju naselij, ki sledi racionalni organizaciji dejavnosti v prostoru in optimalno rabo površin z raznolikimi funkcijami naselij.
Naselja glede na pozicijo v prostoru delimo:
– ruralna naselja (tip A),
– prevladujoča ruralna naselja (tipa AB, B),
– ruralno urbana naselja (tipa BC1, C1),
– urbano ruralna naselja (tipa BC2, C2).
80. člen
V ruralnih naseljih (tip A) prevladuje kmetijska funkcija naselja. Naselje je sestavljeno praviloma iz domačij, kar pomeni poleg stanovanjskih objektov še večje število ostalih objektov domačije. Kot dopolnilna funkcija se lahko pojavi posamezna centralna dejavnost. V sklopu domačij je možno zagotoviti posamezne obrtne dejavnosti, ki pa v sklopu domačije ne smejo presegati 30% bruto uzurpirane površine proti celotni grajeni površini domačije. Kot dopolnitev domačij se lahko pojavijo tudi turistično-rekreacijske dejavnosti.
81. člen
Prevladujoče ruralno naselje (tipa AB, B) predstavlja oskrbno središče najnižje stopnje. Tu je praviloma locirana oskrba za bližnje prebivalce. Prevladuje agrarna funkcija, domačije s stanovanjskimi in drugimi objekti. V naselju so tudi posamezne dejavnosti javnega programa. V sklopu domačij je možno zagotoviti posamezne obrtne dejavnosti, ki pa v sklopu domačije ne smejo presegati 50% bruto uzurpirane površine proti celotni grajeni površini domačije. Velikostne gabarite in merila je potrebno prilagoditi strukturnemu vzorcu obstoječe pozidave.
82. člen
Ruralno – urbana naselja (tipa BC1, C1) so lokalna oskrbna središča s posameznimi obrati, ki nudijo zaposlitev okoliškega prebivalstva. V teh naseljih je heterogena funkcijska sestava. Tu se prepleta ruralna in urbana funkcija. Smiselno je zasnovati takšno organizacijsko strukturo, kjer naj v osrednjem delu nastopajo centralne funkcije in na obrobju, na stiku s krajino ohranjamo in razvijamo agrarno funkcijo naselja. Popolnitve so lahko tudi s čisto stanovanjskimi deli.
83. člen
Urbano – ruralna naselja se štejejo kot primestna naselja s pretežno urbanimi funkcijami, ki se umeščajo v obstoječo strukturo. Poleg čistih stanovanjskih predelov so tu tudi možnosti zaposlitvenih mest v terciarnih dejavnostih in popolnitev s servisnimi in drugimi storitvami. Industrijski obrati se lahko pojavijo le izjemoma in se locirajo na obrobje naselja s tem, da ne negirajo krajinske slike roba naselja in stik z odprtim prostorom.
84. člen
Deli naselij znotraj ureditvenih območij naselij, ki so v planskih dokumentih, opredeljena z namenskimi rabami – kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjajo v prvotni rabi. Za območja kmetijskih ali gozdnih površin, ki so v večjih strnjenih kompleksih do ca. 8000 m2, je predhodno izdelati programsko zasnovo z novo organizacijo dela naselja in idejno rešenim prometnim skeletom.
Za posamezne posege je sprememba namena za zazidavo dovoljena samo pod naslednjimi pogoji:
– zaokrožitve obstoječe pozidave z logično organizacijsko zasnovo,
– poseg predstavlja radialno širitev obstoječih grajenih struktur brez vmesnih večjih prostih površin (manj kot 50 m),
– krajinske vedute se ne prekinjajo ali degradirajo,
– možna je nadaljna prometna dostopnost zelenih površin,
– s posegom in oblikovalskimi usmeritvami nadaljujemo tipiko zasnove naselja ter ohranjamo kvaliteto arhitekturne krajine.
85. člen
Za vse posege na kmetijska in gozdna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno v lokacijski dokumentaciji izdelati urbanistično presojo glede na koncept pozidave naselja ter krajinsko presojo glede na ohranjanje kvalitet širšega prostora.
Vsi posegi v ureditvena območja naselij morajo biti skladna s funkcijami naselij v omrežju naselij, kot so opredeljena v tem odloku. Pri vsakem naselju ali njegovem delu (prostorski planski celoti) ja navedena namenska raba, ki jo je prav tako nujno upoštevati.
86. člen
GRČAREVEC ruralno urbano naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo izmenjujoč ulični niz;
– zemljišče naj bo vsaj 1,6 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1:1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + P).
87. člen
GRČAREVEC počitniško naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, skritih objektov v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,8 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, skromnejših gabaritov,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + dP).
88. člen
HLEVIŠE ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1:1,3,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N +dP).
89. člen
HLEVNI VRH ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK +P +dP).
90. člen
JAKOVICA ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij ali tvorijo strnjeno ulično pozidavo,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P +dP).
91. člen
KALCE urbano ruralno naselje S/12
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, ali tvorijo koncept razvite zasnove,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + P).
92. člen
LAZE ruralno urbano naselje S/14
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij ali tvorijo linearno obcestno pozidavo,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK +P +P).
93. člen
LAZE ruralno urbano naselje – staro jedro C/14, C2/14
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo po konceptu popolnitve obstoječe pozidave,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, orientacije so skladne obstoječim,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P +P).
94. člen
MEDVEDJE BRDO prevladujoče ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij z urejenim nemotečim dovozom,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1:1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + dP).
95. člen
NOVI SVET ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, v kontekstu razdrobljenega naselja skritega v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP).
96. člen
PETKOVEC prevladujoče ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij skupina objektov z orientacijo na “ključ”, v kontekstu razpostavljenega naselja,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP).
97. člen
RAVNIK nad Hotedršico ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP).
98. člen
ROVTARSKE ŽIBRŠE prevladujoče ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, glavna orientacija sklopov objekta je podrejena obcestnemu nizu,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + dP).
99. člen
ROVTE ruralno urbano naselje S/22
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo skladno s kontinuiteto zasnove naselja,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati in sledijo plastnicam,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + P).
100. člen
ROVTE ruralno urbano naselje – staro jedro CS/22
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v strnjen ulični niz,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + N+ P).
101. člen
VRH SV. TREH KRALJEV prevladujoče ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, v smislu raztresenega naselja,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati in orientacijsko sledijo plastnicam,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + P).
102. člen
ZAPLANA prevladujoče ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij ali v kontekstu obcestne pozidave,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + dP).
103. člen
ZAPLANA počitniško naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, skritih objektov v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,8 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, skromnejših gabaritov,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + dP ali dK + P).
104. člen
ŽIBRŠE prevladujoče ruralno naselje
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, v kontekstu razdrobljenega naselja,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + dP).
V. KONČNE DOLOČBE
105. člen
Legalizacija že zgrajenih objektov in naprav zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja je možna samo za tiste objekte, ki so znotraj ureditvenega območja naselij in izpolnjujejo pogoje tega odloka.
106. člen
Izdelovalec lokacijske dokumentacije je obvezen vse elemente in odnose v prostoru opredeliti v lokacijski dokumentaciji, oziroma pridobiti ustrezno strokovno idejno rešitev, ki te odnose definira.
107. člen
S sprejetjem tega odloka in odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za odprt prostor Občine Logatec prenehata veljati odlok o urbanističnem redu Občine Logatec (Uradni list SRS, št. 11/68 in 34/79) ter odlok o uskladitvi urbanističnega reda z dolgoročnim planom Občine Logatec za obdobje 1986–2000 in družbenim planom Občine Logatec za obdobje 1986–1990 (Uradne objave LN, št. 6-7/97).
108. člen
Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom ter organizacijam oziroma skupnostim stalno na vpogled na Občini Logatec in na Upravni enoti Logatec.
109. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična in komunalna inšpekcija.
110. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 012-21/97
Logatec, dne 28. oktobra 1998.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Logatec
Sonja Mihelčič, dipl. jur. l. r.
