Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 19/93, 47/93 in 44/97) ter 21. člena statuta Občine Logatec (Uradne objave LN, št. 4/95) je Občinski svet občine Logatec na 38. redni seji 27. 10. 1998 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za odprt prostor Občine Logatec
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja prostorsko ureditvene pogoje za odprt prostor izven ureditvenih območij naselij v Občini Logatec (v nadaljevanju: PUP), ki jih je izdelala area–LINE d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, v oktobru 1997, pod številko 97/ IX-77.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana Občine Logatec za obdobje 1986–2000 in družbenega plana za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 33/96) in urejujejo območja izven ureditvenih območij naselij ter ne urejajo območja, ki se urejajo z drugimi prostorsko izvedbenimi akti.
Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij. To so:
K kmetijske površine,
G gozdne površine,
S druga ureditvena območja,
Ob območja s posebno vrsto rabe,
R območja rekreacije,
Vo varovana območja.
3. člen
PUP-i so prostorsko izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije. Namenska raba površin je identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti Občine Logatec.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo in utemeljen predlog ter rešitev v odvisnosti od lokacije posameznega posega.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja.
Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih vplivov na okolje.
4. člen
Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvarja nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje in prostor je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove, na podlagi katerih se izdelajo smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
V primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti ekspertize, zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte, ter zazidave večjih površin (presoja vplivov na okolje, geološko mnenje, pedološko mnenje, krajinsko mnenje, urbanistično mnenje in predhodne pogoje soglasodajalcev itd.).
5. člen
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani, tako da bo občanom omogočen neoviran in varen dostop do zemljišč, objektov in naprav ter njihova uporaba.
II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA
6. člen
Območje Občine Logatec, ki se ureja s temi PUP-i, pokrivajo območje odprtega prostora:
1. KG / 26 Območje LOGAŠKE KOTLINE izven
območja UZ Logatec,
2. KG / 14 Območje LAZ,
3. KG / 10 Hotenjsko območje,
4. KG / 22 Območje ROVT.
III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
1. Merila in pogoji glede posegov glede na vrsto rabe:
1.1 Kmetijska in gozdna zemljišča (z oznakami K in G):
7. člen
Območja, ki so z dolgoročnim planom opredeljena kot kmetijske in gozdne površine, je potrebno prvenstveno opredeliti kmetijski in gozdnogospodarski funkciji ter istočasno varovanju in smotrni rabi ostalih dobrin splošnega pomena ter varovanju izgleda kulturne krajine.
Za vse agromelioracije, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v prostor je nujno predhodno izdelati idejno zasnovo s prikazom parcelacije, ureditve poljskih poti, umestitev v širši krajinski vzorec, ohranitve in izboljšanje vegetacije in oznako kmetijske kulture.
V teh območjih je potrebno ohraniti značilne prvine naravne in kulturne dediščine.
8. člen
V območjih urejanja z oznakami K in G, ki zajemajo kmetijske in gozdne površine, obstoječo razpršeno gradnjo izven ureditvenih območij naselij ter vsa ostala območja odprtega prostora, ki niso posebej definirana kot ureditvena območja, so poleg osnovne namembnosti, dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije in gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti,
– melioracije zemljišč,
– izjemoma je možno odpirati tudi peskokope in kamnolome ob predhodni predložitvi rudarskega elaborata in načrta sprotne sanacije in renaturacije,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnje objektov in naprav komunalne infrastrukture,
– širitev in ureditev pokopališč,
– dopolnilna gradnja v okviru obstoječih domačij razpršene gradnje za potrebe avtohtonega prebivalstva (predniki ali lastniki zemljišča, ki so domačini po izvoru),
– določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječim legalno zgrajenim objektom,
– gradnjo objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– postavitev spominskih objektov, sakralnih simbolov in turističnih oznak,
– postavitev začasnih objektov za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti,
– postavitev zavetišč in nadstreškov ob postajališčih javnega potniškega prometa in v varovalnem pasu cest,
– postavitev turističnih oznak in informatike,
– na objektih in napravah so dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve ob ohranjanju gabaritov, naklonov, gradbenih linij in značilnih arhitektonskih elementov,
– pri vseh posegih, predvsem pa pri posegih, naštetih v zgornjih alineah tega člena, je potrebno ohranjati in negovati značilne krajinske vzorce in sliko kulturne krajine ter arhitekturne elemente,
– izjemoma je možno graditi strojne lope in objekte za občasno bivanje ob predhodni predložitvi elaborata, kot je zahtevan v 11. členu tega odloka.
Posegi so možni pod pogojem, da ne ovirajo osnovne dejavnosti, oziroma kmetijstva, gozdarstva ali varstva naravne in kulturne dediščine in je zanje potrebno pridobiti pozitivna vsa ustrezna soglasja.
9. člen
Posegi v območju kmetijskih in gozdnih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije),
– značilne pejsažne in mikroambientalne poglede,
– ohranjamo sistem poljskih poti.
1.11 Kmetijska zemljišča
10. člen
Na 1. območju kmetijskih zemljišč ni dovoljena gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov, ki niso v okviru potreb zaščitenih kmetij. Prepovedana je gradnja objektov za začasno bivanje ali ljubiteljsko dejavnost.
Na površinah 2. območja kmetijskih zemljišč, kamor so uvrščena vsa ostala kmetijska zemljišča, ki niso razvrščena v 1. območje, so možni posegi za zagotovitev kmetijske proizvodnje, oziroma osnovne rabe prostora.
11. člen
Izjemoma so možni posegi na območja kmetijskih zemljišč, kolikor so skladni z določili 8. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) in usklajeni s planskimi akti občine.
Za te primere, ki predstavljajo razpršeno gradnjo v odprtem prostoru, je nujno izdelati dodatne opredelitve posega, ki jih izdela družba ali posameznik vpisan v inženirsko zbornico Slovenije za opravljanje urbanističnega načrtovanja in so za take primere obvezen sestavni del lokacijske dokumentacije. Elaborat opredelitve obsega naslednje sklope:
– strokovno mnenje krajinarja s smernicami rešitev glede vpetosti v odprt prostor,
– prostorska analiza posega (smotrnost organizacije, racionalna raba prostora, urbanistična podoba v odnosu do arhitekturne krajine, krajinska podoba v odnosu do odprte krajine, odnos do varovanih območij, ocena oblikovalskih motenj),
– smernice za lociranje objektov ter smernice oblikovanja in ureditev.
12. člen
Za načrtovane posege v neposredni bližini obstoječih kmetij oziroma zemljišč zaščitenih kmetij je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe oziroma z zakonom pristojnega pooblaščenega organa.
Za vse z zakonom dovoljene posege na 2. območje kmetijskih zemljišč je potrebno predhodno soglasje pristojne kmetijske službe oziroma z zakonom pooblaščenega organa pod pogojem, da so vse vloge s strani predlagatelja strokovno utemeljene.
1.12 Gozdni prostor
13. člen
Poseganje v gozd in gozdni prostor je dovoljeno, kadar je to skladno z opredelitvami iz republiškega in občinskega dolgoročnega plana ter z določili zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93). V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih.
Poseganje v območju gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva okolja in naravnih vrednot, z določili zakona o gozdovih in kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti – gozdarstva ali katerekoli druge dejavnosti.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor, v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove (21. člen zakona o gozdovih); poseganje v gozd in gozdni prostor je dovoljeno pod določenimi pogoji, ki jih Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Ljubljana opredeli v soglasju k lokaciji in gradnji. Pred načrtovanjem posega v gozd ali gozdni prostor se lahko pridobi tudi predhodno strokovno mnenje o načrtovanem posegu oziroma o možnosti kasnejše izdaje soglasja.
Pri gradnji objektov ob gozdnih površinah (gozdnem robu) zunaj ureditvenih območij naselij je priporočena varnostna razdalja enaka najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v minimalni oddaljenosti 10 m, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci.
14. člen
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno porazdelitev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti obstoječega roba in oblikovanja gozdnega roba,
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.
15. člen
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege in ravnanje z gozdom je potrebno uskladiti z določili in varstvenimi režimi iz odlokov o razglasitvi teh gozdov.
Ravnanje z gozdovi v območjih, ki predstavljajo objekt ali del objekta naravne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno dediščino.
16. člen
Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem nujno upoštevati splošne funkcije ter nego krajine in ohranjanje krajinskega vzorca.
Za urejanje gozdnega in obgozdnega prostora velja, da je potrebno s posegi zagotavljati nemoteno spravilo lesnih sortimentov po obstoječih vlakah iz gozdov, ki gravitirajo na ureditvena območja naselij.
Prometnice, na katere so priključene transportne poti, ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo imeti urejena ustrezna obračališča. Vozišče mora biti ustrezno grajeno, tako da prenese 10t osne obremenitve.
1.2 Druga ureditvena območja
17. člen
Na obravnavanih območjih so v danih planskih okvirih dovoljeni naslednji posegi:
– redno vzdrževanje,
– adaptacije,
– prizidave,
– nadzidave,
– nadomestna gradnja,
– dopolnilna novogradnja,
– spremembe namembnosti,
– gradnja pomožnih objektov,
– gradnja komunalne, prometne in turistične infrastrukture.
Posegi v prostor na teh območjih predstavljajo logično dopolnitev obstoječega ureditvenega območja. Pri lokaciji in oblikovanju je nujno upoštevati zaokrožitev v kontekstu domačije z odnosom do krajine. Smernice za urbanistično oblikovanje območij in arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav sledijo skupnim usmeritvam odloka PUP za ureditvena območja naselij v Občini Logatec.
1.3 Območja s posebno vrsto rabe
18. člen
Območja ohranjajo obstoječo pretežno rabo. Pred novimi posegi je potrebno izdelati programsko zasnovo za posebno vrsto rabe. Osnova za izdelavo programske zasnove je posnetek obstoječega stanja, ovrednotenje prostora in potreb ter opredelitev vpliva na širše območje. Zasnovo obravnava odbor pri občinskemu svetu. Postopek sprejemanja poteka, kot je predpisano za dokumente s posebnimi vrstami rabe.
1.4 Območja rekreacije
19. člen
Na območjih izven ureditvenih območji naselij, kjer obstaja izražen interes za rekreacijsko dejavnost, pogoji in naravne razmere pa to omogočajo, so možni naslednji posegi:
– gradnja rekreacijsko–športnih površin in naprav,
– gradnja objektov in naprav, kot dopolnilo osnovni rekreacijsko športni dejavnosti,
– ureditev zelenih in parkovnih površin.
Za takšne posege je predhodno potrebno izdelati strokovno presojo posega in pridobiti poleg soglasij pristojnih služb kmetijske in gozdarske stroke, tudi soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter soglasje Občine Logatec, ki preveri skladnost razvojnih programov lokalne skupnosti glede obremenitve prostora in nadaljnjega prostorskega načrtovanja. V lokacijskem postopku se izdela krajinska presoja s smernicami vklapljanja v krajinski vzorec ter opredeli način obratovanja, vzdrževanja in v primeru vplivov degradacije na okoliško prvotno rabo tudi način sanacije.
2. Merila in pogoji glede komunalnega opremljanja zemljišč
20. člen
Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
Posamezni komunalni objekti in naprave morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasodajalcev. V primeru izpostavljenih lokacij je potrebno izdelati posebne smernice za umestitev v krajino.
Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav.
Pri večjih rekonstrukcijah in pri novogradnjah je potrebna priključitev na javno komunalno in infrastrukturno omrežje. Poteki komunalnih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
2.1 Vodotoki
21. člen
Ves nadzemni vodni svet (vodotoki, hudourniki, območja s hudourniškim značajem, melioracijski jarki in njihova poplavna območja – inundacijska območja poplavne vode 100 letne pogostnosti) predstavlja območje varovalnega režima. Za vsak poseg je potrebno po veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske pogoje in vodnogospodarsko mnenje Ministrstva za okolje in prostor.
Za posege v vodotoke in v 20 m širok pas vodotoka je potrebno pridobiti tudi predhodne pogoje in soglasja pristojne spomeniško varstvene službe.
Ob strugah hudournikov in melioracijskih jarkov je potrebno zagotavljati koridor širine 4 m, zaradi dostopa s težko gradbeno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
22. člen
V odprtem prostoru ni dovoljena manipulacija z nevarnimi snovmi (goriva, olja, kemikalije). Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi in imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient.
2.2 Vodooskrba
23. člen
Pri izdelavi dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise, pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov za Občino Logatec, ter odlok o oskrbi z vodo v Občini Logatec (Uradni list SRS, št. 12/88). Na območjih varovanja vodnih virov v Občini Logatec se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu pitne vode.
Ob izgradnji novih objektov, ki bodo oskrbovani z vodo, je potrebno proučiti kapacitete vodooskrbe in jih v primeru nezadostnosti povečati. Na območjih, kjer je predvidena gradnja vodovodov, se lahko sočasno vrši tudi gradnja drugih objektov.
Za požarno zaščito je potrebno predvideti zadostne količine vode v skladu s predpisi.
2.3 Kanalizacija
24. člen
Pri izdelavi dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise, odlok o pogojih za odvajanje padavinskih in odpadnih voda v Občini Logatec (Uradni list SRS, št. 12/88). Celoten kanalizacijski sistem se izvede vodotesno. V območjih z zgrajenim kanalizacijskim sistemom je priključitev obvezna. Vsi priključki in prvi revizijski jašek je lociran na uporabnikovem zemljišču.
Na območjih poselitve, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, tripekatnimi greznicami brez iztoka, ki se po potrebi praznijo.
25. člen
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi oziroma pogoji zdravstvenega soglasja. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna brez iztoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na kmetijske površine. Dopusten način in količinski vnos hranil v tla mora biti skladen z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). Deponiranje gnojevke na principu “obdelane lagune” ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča vodotokov, se tekoča vsebina greznic, gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati.
V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditev na parceli.
26. člen
Prometne površine, večji platoji in druge manipulativne površine morajo imeti urejen odtok meteorne vode brez posledic za sosednja zemljišča. Urejena meteorna kanalizacija vodi izpust vode preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo ali v ponikovalnico.
Meteorne vode z zelenih ali gozdnih površin in streh morajo biti speljane v ponikovalnice oziroma v naravne recepiente (odprte jarke).
2.4 Odvoz odpadkov
27. člen
Postavitev kontejnerjev za komunalne odpadke v odprtem prostoru je dopustna le ob prometnicah. Stojišče kontejnerja je potrebno opredeliti kot obcestni prostor. Urejena ploščad mora biti dobro dostopna za peš in dostavni promet, dobro osvetljena, ne sme prepuščati izcedne vode v podtalje, in ne sme skupaj s kontejnerjem predstavljati oviro pri preglednosti prometa. Za nemoteno funkcioniranje zbiranja, odvoza odpadkov in vzdrževanje zbiralne ploščadi je nujno določiti vzdrževalca.
Na izpostavljenih legah je nujno predvideti zeleno bariero, tudi kot ločnico med različnimi rabami prostora.
28. člen
Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov ali materiala v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
Za potrebe deponiranja gradbenega materiala, odvečnega materiala izkopov je potrebno opredeliti posebne lokacije, ki zagotavljajo neovirano rabo pretežne namembnosti, ne predstavljajo ekološke nevarnosti ali krajinske ovire. V lokacijskem postopku je nujno opredeliti maksimalen možen obseg, ukrepe varovanja in način vzpostavitve naravnega stanja v smislu prvotne rabe območja.
2.5 Elektro omrežje
29. člen
Na območju Občine Logatec potekajo 20 kV daljnovodi distribucijskega značaja. V koridorjih teh daljnovodov širine 15 m ni dovoljena gradnja objektov. Tudi transformatorske postaje imajo varovan koridor 15 m.
Posamezne vrste posegov so pod pogoji upravljavca omrežja izjemoma dovoljene v varovanem koridorju.
2.6 Omrežje zvez
30. člen
Ob upoštevanju obstoječih tras TK omrežja je predhodno potrebno pridobiti ustrezno soglasje. Kolikor na željo investitorja novega posega pride do prestavitve dela TK omrežja, se prestavitev izvede na stroške investitorja.
2.7 Plinovodno omrežje
31. člen
Za vse posege oziroma rabo prostora v 2 x 200 m zaščitnem pasu plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.
V 2 x 30 m pasu plinovoda je po zgraditvi plinovoda prepovedano graditi poslopja za stanovanja ali bivanja ljudi. Izjemoma je gradnja v ožjem varovalnem pasu 30 m dovoljena, če je bila gradnja z urbanističnimi dokumenti predvidena pred projektiranjem plinovoda. Posebne varnostne ukrepe za te primere definira upravljavec plinovoda v lokacijskem postopku.
V 2 x 5 m pasu plinovoda se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljavca plinovoda, po predhodni pridobitvi soglasja upravljavca plinovodnega omrežja.
32. člen
Pogoji za renaturacijo zemljišč po končanih kakršnihkoli delih za potrebe infrastrukture:
Gozd:
Gozdne površine na manj občutljivih območjih, kjer ni prisotna erozija ali ni gozdni rob kvalitetne konstante širšega prostora lahko zemljišče prepustimo naravni sukcesiji.
Na posameznih območjih pa je potrebno izvesti pogozdovanje skladno s smernicami pristojnega Zavoda za gozdove.
Pašniki:
Potrebna je vzpostavitev naravnega stanja po poti naravne sukcesije, vendar ne do končne faze zaraščanja.
Travniki:
Na zemljiščih izrazito proizvodnih površin je potrebno pred pričetkom del pri izkopih rušno plast razrezati v plošče in jih deponirati. Po opravljenih delih pa nazaj položiti deponirano rušno plast. Potrebno je strmeti po najboljšem efektu zatravitve v avtohtonem okolju.
Njive:
Orno plast zemlje je potrebno deponirati in jo po končanih delih zasuti nazaj. Poleg tega je potrebno omogočiti, da se zemljišče naprej uporablja v kmetijske namene, zato je potrebno vkopati infrastrukturo dovolj globoko – min 0,80 m.
Sadovnjaki:
Kolikor je možno se je potrebno ogniti koreninskem delu in rušo renaturirati kot je opisano za travniške površine.
Drevoredi:
Pri posegih v neposredni bližini drevoredov je potrebno zagotoviti dovolj velik odmik. Ne sme se prizadeti koreninskega dela.
3. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
33. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega omrežja in naprav mora biti skladno s predpisi, ki urejajo to področje in skladno s pogoji upravljavcev.
Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali pot v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji upravljavca. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
Kjer so podane možnosti naj se v skladu s potrebami uredijo tudi kolesarske steze oziroma kolesarske rekreacijske poti.
34. člen
V varovalnih pasovih obstoječih regionalnih cest izven naselij gradnja stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi s prometnim in infrastrukturnim urejanjem, praviloma ni dovoljena.
V koridorjih novo-predvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je dovoljeno le redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav.
Za vse posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje cest. V varovalnem pasu državnih cest, ni odškodnin zaradi hrupa in tresenja.
Prometne ureditve morajo biti izvedene na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo okolja in ustrezal tudi obrambno zaščitnim potrebam.
4. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
35. člen
Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
Območja so opredeljena z republiškimi in občinskimi planskimi dokumenti.
Območja z naravno in kulturno dediščino opredeljujejo naslednje sklope:
– regijski park,
– naravne spomenike in spomenike oblikovane narave,
– arheološko dediščino,
– etnološko dediščino,
– umetnostno zgodovinsko dediščino,
– tehnično dediščino.
Pri posegih v območje varovanja ali njegovo okolico je nujno upoštevati merila in pogoje varovanja naravne in kulturne dediščine, kot so v sedmem sklopu opredeljeni v odloku PUP za ureditvena območja naselij v Občini Logatec (69. in 70. člen).
36. člen
Vsa izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika ali znamenitosti in načina varovanja so sestavni del tega odloka. Pri konkretnem posegu v gravitacijsko območje spomenika ali znamenitosti pristojen zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izdela posebne dopolnilne pogoje oziroma smernice. Vsa strokovna gradiva in smernice je izdelovalec lokacijske dokumentacije dolžan upoštevati. Pristojni upravni organ jih nato definira v lokacijskem dovoljenju.
5. Merila in pogoji glede varovanja okolja
37. člen
Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja, podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
Posamezne vplive obravnavajo posebni predpisi (za varstvo zraka, varstvo pred hrupom), ki jih je pri posegih v prostor potrebno nujno upoštevati. V odprt prostor ne sodijo objekti oziroma dejavnosti, ki predstavljajo večjo obremenitev prostora.
Poleg omejitev, pogojev in meril, ki jih podajajo tehnični normativi za področja požarnega varstva, varstva tal in varstva voda, pa so s tem odlokom predpisani še dodatni ukrepi.
Na celotnem območju Občine Logatec ni dovoljeno odlaganje komunalnih, posebnih ali drugih nevarnih odpadkov, razen na urejeni deponiji.
Pri odlaganju gradbenega in drugega materiala pa je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v prostor na podlagi predhodno izdelanega elaborata sanacije in renaturacije.
38. člen
Za varstvo voda pa je še potrebno:
– z novimi posegi se ne smejo poslabšati sedanje odtočne razmere meteorne vode,
– v meteorne odvodnike in v podtalje se spušča le čista meteorna voda,
– na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete,
– meteorne vode iz prometnih, manipulativnih in parkirišč je potrebno voditi preko lovilcev olj in maščob ter usedalnikov, za katere je potrebno izdelati poslovnike obratovanja,
– na območjih skladiščenja tekočih goriv in naftnih derivatov, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo,
– predvideti je potrebno ustrezne ukrepe za preprečitev erozijskega delovanja,
– vegetacijo ob vodotokih ali strugah je potrebno v čim večji meri ohranjati,
– preprečiti je treba negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaževanja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanji in neustreznimi regulacijami,
– regulacije vodotokov in hudournikov je dopustno izvajati z uporabo avtohtonih naravnih materialov.
Skladiščenje nevarnih snovi (goriva, maziva, strupene snovi) naj bo urejeno na pokritih površinah z ustreznimi lovilnimi skledami. Tako ne more priti do havarije pri eventualnem mešanju meteorne vode z nevarno snovjo. Pri večjih skladiščih nevarnih snovi je v slučaju požara onemogočiti iztok požarne vode v odprte vodotoke ali podtalnico.
6. Merila in pogoji za varovanje krajinskih značilnosti
39. člen
Na vseh območjih je potrebno v čim večji možni meri ohraniti značilno tipiko parcelacije zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo, reliefne elemente, kvalitetne prostorske cezure med rabami ter v okviru možnosti tudi obstoječo kulturo zemljišča.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti ohranjanju gozdnega roba in določiti potrebna dela za oblikovanje in nego naravnega roba ter ohranitev krajinske tipike. Pri tem je potrebno paziti, da se ohrani biološko ravnotežje in biološka raznolikost ter ohrani zaščitna funkcija gozda (veter, erozija, zaloge pitne vode). Ohranjanje in varovanje ima pomembno krajinsko-estetsko vlogo, pa tudi velik vpliv na mikroklimo.
V območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
40. člen
Relief kot eno najpomembnejših posebnosti krajine je nujno ohranjati. Za varstvo značilnih krajinskih elementov je potrebno upoštevati sledeče smernice:
– zasipavanje vrtač in dolov ni dovoljeno,
– izjemoma se dovoli zasipavanje za posege širšega pomena, za katere je potrebno predhodno izdelati krajinsko sanacijsko zasnovo vklapljanja v širši prostor,
– iz vrtač in dolov ni dovoljeno odvažati plodne zemlje,
– v vrtačah in dolih je potrebno ohraniti njive in avtohtono vegetacijo,
– vrtače je potrebno ohraniti pred zaraščanjem,
– prepovedana so zemeljska dela v ožjem območju ali na površju nad jamami, brezni in koliševkami.
7. Merila za urejanje zelenih površin
41. člen
S tem odlokom se obravnavajo zelene površine, ki opravljajo naslednje funkcije in niso pretežno kmetijska in gozdna zemljišča:
– zavarujejo zemljišča pred negativnimi klimatskimi in drugimi vplivi,
– zagotovijo estetski videz v odnosu do naselij in ohranjajo krajinske kvalitete.
Za zelene površine se štejejo:
– javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
– zelenice ob javnih komunikacijskih površinah,
– zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih, posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
– zelene površine v sklopu rekreacijsko-športnih kompleksov,
– zelenice v sklopu pokopališč.
42. člen
Lastniki in investitorji so dolžni vzdrževati, prenoviti ali na novo urediti zelene površine v skladu z izdelano zasaditveno zasnovo s pozitivnim mnenjem zavoda za spomeniško varstvo. Zasnovo potrdi glede na celostno razvojno prostorsko politiko občinski organ pristojen za prostor.
IV. KONČNE DOLOČBE
43. člen
Izdelovalec lokacijske dokumentacije je obvezen vse elemente in odnose v prostoru opredeliti v lokacijski dokumentaciji oziroma pridobiti ustrezno strokovno idejno rešitev, ki te odnose definira.
44. člen
S sprejetjem tega odloka in odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij v Občini Logatec prenehata veljati odlok o urbanističnem redu Občine Logatec (Uradni list SRS, št. 11/68 in 34/79) ter odlok o uskladitvi urbanističnega reda z dolgoročnim planom Občine Logatec za obdobje 1986–2000 in družbenim planom Občine Logatec za obdobje 1986–1990 (Uradne objave LN, št. 6-7/97).
45. člen
Prostorski ureditveni pogoji so vsem zainteresiranim občanom in organizacijam tern skupnostim stalno na vpogled na Občini Logatec in na Upravni enoti Logatec.
46. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična in komunalna inšpekcija.
47. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 012-8/97
Logatec, dne 28. oktobra 1998.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Logatec
Sonja Mihelčič, dipl. jur. l. r.
