Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 29. člena statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 34/95), je Občinski svet občine Vrhnika na 33. seji dne 3. 12. 1998 sprejel
O D L O K
o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo splošna merila in pogoji prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika kot osnova za izvajanje prostorskih ureditvenih pogojev za planske celote posameznih območij občine.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Vrhnika in spremembami in dopolnitvami tega plana.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– prikaze prostorskih ureditev iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine v M 1: 5000;
– prikaze meril in pogoje za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1: 5000 in M 1: 2500;
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;
– besedilo odloka.
V primerih sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Vrhnika, ki predstavljajo le zaokrožitev ureditvenih območij naselij, brez sprememb načinov urejanja, se kot grafični del prostorskih ureditvenih pogojev za vse planske celote uporablja kartografski del prostorskega plana v M 1: 5000.
3. člen
(območja urejanja)
Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij urejanja. To so:
1. območja urejanja znotraj ureditvenih območij naselij, namenjena gradnji oziroma urbani rabi:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti;
O – površine za osrednje dejavnosti;
I – površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo;
P – površine za proizvodnjo, skladišča;
M – površine za mestne javne službe in servise;
T – površine za promet;
R – parkovne, športne in rekreacijske površine.
2. območja izven ureditvenih območij naselij, ki niso namenjena gradnji oziroma urbani rabi:
E – površine za pridobivanje naravnih surovin;
K – pretežno kmetijske površine;
G – pretežno gozdne površine;
T – površine za promet.
4. člen
(morfološke enote)
Območja urejanja so v prostorskih ureditvenih pogojih z vidika vrste posegov in njihovega oblikovanja podrobneje razčlenjena na morfološke enote.
Oznake morfoloških enot imajo glede vrste posegov naslednje pomene:
1. območja za kolektivna stanovanja (blokovna gradnja);
2. območja za individualna stanovanja (individualna gradnja);
3. območja za osrednje dejavnosti;
4. območja za mešane dejavnosti (stanovanja + centralne dejavnosti + malo gospodarstvo);
5. območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo (v nadaljevanju: družbene dejavnosti);
6. območja za proizvodne dejavnosti;
7. območja za komunalne dejavnosti;
8. parkovna, športna in rekreacijska območja, nezazidane površine;
9. pokopališča.
Oznake morfoloških enot imajo glede oblikovanja naslednje pomene:
a) prostostoječa redka pozidava;
A) prostostoječa gosta pozidava;
B) strnjena pozidava;
C) kompleksi s svojevrstno zazidalno strukturo;
D) vaška jedra;
E) proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice);
F) tehnološke naprave, silosi, cisterne;
G) nadstrešnice, deponije.
II. OPREDELITEV POSEGOV V PROSTOR
5. člen
V območjih urejanja, kjer dolgoročni in srednjeročni plan predvidevata izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih, posegi v zvezi s komunalnim urejanjem, postavitve začasnih objektov in montažnih konstrukcij (priglasitev) in prizidave ter nadzidave objektov.
Posegi, navedeni v prvem odstavku tega člena, so dovoljeni, če je s predhodno urbanistično presojo ugotovljeno, da posegi ne bodo ovirali izdelave in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta.
6. člen
V ureditvenih območjih naselij ali na lokacijah obstoječih gradenj se možnost prostorskih posegov določa na podlagi pogojev tega odloka, na podlagi soglasij upravljavcev ustvarjenih in naravnih danosti in na podlagi določil predpisov, ki določajo pogoje za posege v prostor.
Na zemljiščih, ki so s prostorskimi ureditvenimi pogoji namenjena za prometne površine, komunalne in energetske naprave ter ostale potrebe javnega pomena, so dovoljeni samo posegi, za katere je bilo zemljišče varovano.
Odstopanja od tega določila so dovoljena ob pogoju, da ne bo okrnjen osnovni namen rabe zemljišče. Presoje odstopanj bodo opravljene v lokacijskem postopku.
7. člen
Za posege v prostor, ki pomenijo gradnjo več stanovanjskih objektov (več kot dve stanovanji) ali za spremembe namembnosti grajenih struktur v večstanovanjske objekte, mora investitor pred izdelavo lokacijske dokumentacije pridobiti urbanistično presojo na nivoju idejne rešitve, s katero se doreče organizacijo prostora (lociranje objektov, komunikacije, komunalna ureditev).
Presojo potrdi Občina Vrhnika.
1. Posegi v ureditvenih območjih naselij
8. člen
V ureditvenih območjih naselij so dovoljeni naslednji posegi:
1. Dovoljena je dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzidave in pozidave do intenzivnosti izrabe, ki ne presegajo razmerje 40% pozidane nasproti 60% nepozidane površine. Pri določanju razmerja se upošteva brutoetažna površina pritličja. To razmerje ne velja v območjih urejanja z oznako A.
2. Dovoljene so rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih objektov, če nova namembnost ustreza kriterijem glede namembnosti posameznih območij in ne povzroča čezmerne obremenitve okolja.
3. Dovoljene so nadomestne gradnje.
4. Gradnja sakralnih objektov je dovoljena na osnovi predhodne urbanistične presoje in lokacijske dokumentacije oziroma na podlagi prostorskega izvedbenega načrta.
5. Dovoljena je gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter vodnogospodarske ureditve.
6. Dovoljena je gradnja parkirišč in parkirnih objektov.
7. Dovoljeno je urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi ter površine za rekreacijo.
8. Dovoljena je postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih in usmerjevalnih tabel, turističnih oznak in drugih objektov mikrourbane opreme.
9. Posegi na zaščitenih drevesih ali drevesnih sestojih so dovoljeni pod pogoji, ki jih določijo pristojne strokovne službe.
Posegi, navedeni v prvem odstavku tega člena, so v ureditvenih območjih naselij dovoljeni v vseh območjih urejanja, če za posamezna območja niso določene posebne omejitve.
9. člen
Sprememba namembnosti stanovanjskega prostora v pisarno za sedež podjetja oziroma za temu sorodno dejavnost je možna z dopolnitvijo lokacijskega dovoljenja, če investitor predloži pozitivno mnenje pristojne urbanistične službe.
10. člen
(stanovanjska in spremljajoče dejavnosti)
V območjih urejanja z oznako S (stanovanjska in spremljajoče dejavnosti) ter v morfoloških enotah 1a, 1A, 1B, 2a, 2A, 2B in 4a, 4A, 4B so dovoljeni naslednji posegi:
– dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov;
– gradnja objektov osnovne oskrbe in storitvenih dejavnosti;
– gradnja objektov družbenih dejavnosti;
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja državnih organov, organov lokalne skupnosti, organizacij s področja kulture, krajevnih skupnosti, društev in političnih strank;
– gradnja gospodarskih objektov in delavnic kot samostojnih objektov ali v kombinaciji s stanovanjskimi objekti;
– spremembe namembnosti stanovanjskih objektov za dejavnosti, ki so dovoljene v območju urejanja z oznako S;
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš.
11. člen
Gradnja gospodarskih objektov, delavnic, gostinskih lokalov in drugih lokalov storitvenih dejavnosti kot samostojnih objektov ali v kombinaciji s stanovanjskimi objekti in sprememba namembnosti objektov v te namene sta dovoljeni, če s takšnim posegom ne bo povzročena čezmerna obremenitev okolja.
Sestavni del vloge za pridobitev dovoljenja za poseg iz prvega odstavke tega člena je strokovna ocena obremenitve okolja in predvidenih ukrepov za zagotovitev zmanjšanja emisij (hrup, druge emisije...)
Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka lahko izdela pravna in fizična oseba, pooblaščena na izdelavo poročil o vplivih na okolje.
12. člen
(osrednje dejavnosti)
V območjih z oznako O (osrednje dejavnosti) in morfoloških enotah “3” so dovoljeni vsi posegi, dovoljeni v območju S, razen gradnje gospodarskih objektov in delavnic ter sprememb namembnosti objektov v te namene.
13. člen
(družbene dejavnosti)
V območjih z oznako I (družbene dejavnosti), morfološka enota 5A, so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov družbenih dejavnosti;
– gradnja objektov za šport in rekreacijo;
– dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzidave in prizidave po določilih posebnih meril in pogojev.
14. člen
(proizvodne dejavnosti)
V območjih proizvodnih dejavnosti z oznako P, morfološka enota 6E, je dovoljena gradnja proizvodnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti.
Dovoljene so dopolnilne gradnje istovrstnih objektov, nadstrešnic, nadzidave in prizidave ter rekonstrukcije pod enakimi pogoji, če posebna merila in pogoji ne določajo drugače.
15. člen
(komunalne dejavnosti)
V območjih z oznako M (servisne in komunalne dejavnosti) so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav, ki služijo komunalnim dejavnostim;
– nadzidave, dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov;
– adaptacije in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije;
– postavitev nadstrešnic in pomožnih skladiščnih objektov.
16. člen
(promet)
V območju z oznako T (promet), ki vključuje prometno telo avtoceste z zelenim pasom do ograje in območje železniške proge Ljubljana–Postojna, so dovoljeni samo posegi, ki so v skladu s to dejavnostjo.
Gradnja v varovalnem pasu ni dovoljena.
Gradnja novih objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov in postavitev pomožnih objektov ter nadstrešnic v varovalnih pasovih drugih prometnic je dovoljena, če investitor pridobi soglasje upravljavca cest ali železnice.
17. člen
(parki, športno-rekreacijske površine)
V območjih z oznako R in morfoloških enotah “8” (parki, nezazidane površine, športne in rekreacijske površine) so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje večjih zelenih parkovnih površin z mikrourbano opremo;
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov, naprav in urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo;
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali ipd.);
18. člen
(pokopališka dejavnost)
Na površinah, določenih za pokopališko dejavnost (morfološke enote “9”) so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje grobov, zelenic in poti;
– gradnja, dozidava in rekonstrukcija mrliških vežic;
– gradnja parkirišč.
2. Posegi izven ureditvenih območij naselij
19. člen
(kmetijske in gozdne površine)
V območjih z oznako G in K (kmetijske in gozdne površine) so dovoljeni naslednji posegi:
– dovoljena je gradnja objektov in naprav, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji v smislu 8. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in 3.4.24. člena sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana RS (Uradni list SRS, št. 12/89) na podlagi predhodnega mnenja občinskega organa, pristojnega za kmetijstvo;
– gradnja objektov in naprav, namenjenih gozdnogospodarski dejavnosti;
– novogradnja objektov na prostih stavbnih zemljiščih (VIII. kategorija – S);
– dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov;
– gradnja nadomestnih objektov;
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču stanovanjskih objektov;
– melioracije zemljišč;
– spremembe namembnosti objektov, pod pogoji, določenimi v 11. členu tega odloka;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter vodnogospodarske ureditve;
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih in usmerjevalnih tabel ter turističnih oznak;
– postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste;
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– ureditev rekreacijskih površin v naravi (trim steze).
20. člen
(pridobivanje naravnih surovin)
V območjih z oznako E, ki so namenjena izkoriščanju naravnih surovin, so dovoljeni samo posegi, ki so v skladu s to dejavnostjo.
Za eksploatirana območja je potrebna ekološka sanacija v skladu z zakonom o rudarstvu.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
1. Merila in pogoji glede oblikovanja
21. člen
Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno indentiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– naklonu streh in smeri slemen;
– razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat;
– barvi in teksturi streh in fasad;
– višini in gradbeni liniji.
Dovoljeno je odpiranje strešnih prostorov s pomočjo frčad ali drugih oblikovalskih elementov. Čopi so dovoljeni.
Okolica objektov mora biti hortikulturno urejena.
22. člen
(enodružinski stanovanjski objekti)
Pogoji oblikovanja objektov so naslednji:
– tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,4;
– višina: največ P+1+M, kolenčni zid največ 80 cm, oziroma P+M, kjer je možno visoko pritličje, če teren drugačne kleti ne dopušča, kolenčni zid največ 80 cm;
– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45 stopinj, smer slemena v vzdolžni smeri objekta;
– garaže in ostali pomožni objekti naj bodo praviloma načrtovani v sklopu objekta.
23. člen
(objekti za potrebe kmetijske dejavnosti)
Pogoji oblikovanja objektov so naslednji:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4;
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35–45 stopinj, smer slemena v vzdolžni smeri objekta;
– gradnja gospodarskih objektov je dopustna na površinah kmetijskih gospodarstev primerne velikosti;
– objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom;
– horizontalni odmik mora omogočiti primerno funkcionalno površino k objektu in predvideni dejavnosti;
– dostop in dovoz morata biti urejena za dovoz s kmetijskimi stroji;
– za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki morajo oblikovno in funkcionalno dopolnjevati zaokrožena kmečka dvorišča.
24. člen
(ograje, oporni zidovi)
Pogoji oblikovanja so naslednji:
– ograje so lahko živa meja z žično mrežo na notranji strani parcele, lesena ograja, kovinska ali zidana ograja višine največ 1,20 m, oziroma ob izvozih največ 0,80 m;
– ograje morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene min. 1 m (oziroma v skladu s soglasjem upravljavca ceste) in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste;
– oporni zidovi so izjemoma dovoljeni, če drugače ni mogoče zagotoviti stabilnosti terena;
– oporni zidovi so lahko visoki do 1,20 m (priglasitev), za višje pa je potrebna lokacijsko dovoljenje. Lokacijsko dovoljenje je potrebno tudi v primeru, če je oporni zid statično vprašljiv in je zanj potrebna statična preveritev;
– oporni zidovi so lahko kamniti ali betonski; ozeleni naj bodo s plezalkami;
– gradnja opornih zidov na posestni meji je dovoljena samo s soglasjem soseda.
Pri novogradnjah morajo biti ograje in oporni zidovi opredeljeni že v lokacijskem postopku.
25. člen
(nadomestne gradnje)
Nadomestni objekt se praviloma lahko gradi samo na istem mestu, na katerem je stal objekt, ki se nadomešča. Izjemoma se lahko gradi tudi na funkcionalnem zemljišču starega objekta.
Večji odmik od starega objekta se dovoljuje v naslednjih primerih:
– če zaradi geoloških razmer gradnja na istem mestu ni možna;
– če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti;
– če novogradnja, glede na vrsto zahteva večjo tlorisno oziroma uporabno površino;
– zaradi urbanistično primernejše lokacije;
– če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
Ohranjanje delov ali celotnih prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih ni dopustno. Ohranitev dela obstoječega objekta je dopustna pod pogojem, da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso.
26. člen
(proizvodni objekti)
Horizontalni in vertikalni gabarit morata biti prilagojena tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnega gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja.
Fasade objektov, ki mejijo na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gradnje ne bodo heterogene. Konstruktivni elementi naj se ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje.
Ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne. Masivne naj bodo le v primeru potrebe po zakrivanju vizualne emisije ali če je ograja tudi protihrupna zaščita.
27. člen
(urbana oprema odprtega prostora)
Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, smetnjaki ipd. morajo biti v posameznih ožjih območjih oblikovane enotno. Kolikor se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, naj se z njihovo razmestitvijo in dopolnitvijo ali hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjša njihovo vizualno neskladje.
Urbana oprema mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor, ni motilna do okoliškega ambienta in ne ovira vzdrževanja komunalnih naprav in prometa.
2. Odmiki in dostopi
28. člen
(odmiki)
Odmiki objektov ali prizidav od parcelne meje morajo biti najmanj 4 m od parcelne meje (skrajna točka objekta).
Odmik je lahko manjši od 4 m, če investitor pridobi soglasje lastnika mejnega zemljišča. Odmik mora biti večji od 4 m, če je tako zahtevano s svetlobno tehnično oceno.
Nadzidave objektov, ki so odmaknjeni od parcelne meje do 6 m (skrajna točka objekta), so dovoljene le s soglasjem lastnika mejnega zemljišča. V primeru odmika obstoječega objekta od 4 do 6 m od parcelne meje je nadzidava dovoljena tudi brez soglasja lastnika mejnega zemljišča, če je s svetlobno tehnično oceno ugotovljeno, da se bivalni pogoji z vidika osvetljenosti ne bodo poslabšali.
V območjih brez izrazite gradbene linije obstoječih objektov mora biti odmik novozgrajenega objekta vsaj 3 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 5 m od roba cestišča.
Gradnja gospodarskih poslopij, proizvodnih objektov, lokalov, poslovnih prostorov, tudi v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, je dovoljena na zemljiščih, ki omogočajo ustrezne odmike od sosednjih objektov in zagotavljajo površine za dovoz, manipulativno površino in parkirne površine po predpisanih standardih.
29. člen
(dostop)
Do vsake parcele mora biti zagotovljen nesporen, zemljiško knjižno izkazan dostop (javno dobro, služnost, lastništvo, solastništvo).
3. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
30. člen
Velikost funkcionalnega zemljišča mora biti prilagojena namembnosti objekta in njegovi velikosti, velikosti gradbenih parcel ter konfiguraciji terena.
Za prosto stoječe individualne stanovanjske objekte naj bo površina celotnega zemljišča praviloma dvainpolkrat večja od bruto etažne površine pritličja stanovanjskega objekta.
Za kmetijske, poslovne, proizvodne in več stanovanjske objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na namembnost objekta, lege v odnosu do okoliških objektov, upoštevaje možnost njihovega širjenja ter ureditve parkirnih in manipulacijskih površin.
Pri več stanovanjski pozidavi v zaokroženi celoti je potrebno obvezno predvideti zelene površine in igrišča, vsaj v minimalnem obsegu.
4. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
31. člen
Naravna, kulturno-zgodovinska dediščina in njihova vplivna območja so ponazorjena v grafičnih prilogah v M1:5000 in M 1:2500 in z režimi varovanja opisanih v obrazložitvi meril in pogojev prostorskih ureditvenih pogojev.
Vsi objekti in območja naravne in kulturne dediščine se varujejo po opisanih pogojih.
PUP-a, dokler se ne sprejmejo posebni odloki o razglasitvi posameznega objekta oziroma območja za spomenik.
Pogoji za oblikovanje posegov na naravnih kulturnozgodovinskih znamenitostih ter za urejanje njihove neposredne bližine so podrobneje podani v obrazložitvi meril in pogojev prostorskih ureditvenih pogojev.
Varstveni režimi:
VRN A – M za naravno dediščino
VRA/1, VRA/2,
VRA/3, VRA/3' za arheološko dediščino
VRV1, VRV2 za umetnostno zgodovinsko
dediščino
VRE 1 – 7 za etnološko dediščino
VRZ/1 – 3 za zgodovinsko dediščino
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na sedežu krajevne skupnosti.
33. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (Uradni list RS, št. 1/95, 14/95), razen 30. člena, s katerim so bili razveljavljeni naslednji odloki:
– odlok o zazidalnem načrtu za Lukovico (Uradni list SRS, št. 24/72);
– odloka o zazidalnem načrtu za Dragomer (Uradni list SRS, št. 20/77);
– odloka o zazidalnem načrtu za Klis (Uradni list SRS, št. 25/78);
– odloka o zazidalnem načrtu med Idrijsko cesto, Tičnico, ter pod Trojico (Uradni list SRS, št. 25/79);
– odloka o zazidalnem načrtu Janezova vas (Uradni list SRS, št. 21/78);
– odloka o zazidalnem načrtu obrtne cone Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/84);
– odlok o urejanju prostora v Občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 14/95).
34. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 14/1-350-03/86
Vrhnika, dne 3. decembra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Vrhnika
Brane Jereb l. r.
