Na podlagi zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 91/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, in 13/93) in statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 34/95), je Občinski svet občine Vrhnika na 33. redni seji dne 3. 12. 1998 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se za območje Občine Vrhnika opredeli način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, nadzor nad izvajanjem ter določijo pogoji in postopek za oddajo posameznih del oziroma celotne dejavnosti v upravljanje.
2. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč so komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki med drugim obsegajo pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanji prostorov za grobove v najem.
3. člen
Pokopališče je komunalno-sanitarni objekt, katerega lastnica je občina oziroma krajevne skupnosti ali verska skupnost.
Pokopališče se zgradi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na podlagi ureditvenega načrta. Zemljišče, na katerem se predvidi izgradnja pokopališča ne sme biti močvirnato. Ravno tako ne sme meteorna oziroma podtalna voda iz tega področja vplivati na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno.
4. člen
V Občini Vrhnika imamo naslednja pokopališča:
– Vrhnika,
– Verd,
– Stara Vrhnika,
– Podlipa,
– Zaplana,
– Sinja Gorica,
– Blatna Brezovica,
– Bevke,
– Ligojna – tudi za KS Drenov grič-Lesno brdo,
– Dragomer,
– Log.
Na pokopališču na Vrhniki opravlja, na podlagi pogodbe o upravljanju, pogrebno dejavnost oziroma ureja pokopališče v skladu s tem odlokom, Komunalno podjetje Vrhnika d.d., na vseh ostalih pokopališčih pa posamezne krajevne skupnosti.
5. člen
Pokopališče ima pokopališki okoliš z območja, katerega se praviloma pokopavajo umrli. Okoliš predstavlja območje posamezne KS.
6. člen
Na pokopališču se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da žele biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci.
Neidentificirana trupla se pokopljejo na najbližjem pokopališču.
7. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč, odloča občinski svet na predlog župana, oziroma posameznega sveta KS – po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvene inšpekcije.
8. člen
V izjemnih primerih je način pokopa zunaj pokopališča v grobnico na Drči. Predhodno je potrebno za tak pokop pridobiti dovoljenje pristojnega organa Upravne enote in soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za zdravstveno varstvo.
V grobnico na Drči se pokopljejo le prvoborci s posebnimi zaslugami v NOB.
II. UREJANJE POKOPALIŠČA
9. člen
Urejanje pokopališč obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne vrste grobov, prekope grobov in opustitev pokopališča.
Najpogostejša dela pri urejanju pokopališča so:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– košnja zelenic,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
10. člen
Pokopališče mora biti ustrezno ograjeno (zid, ograja, živa meja). Imeti mora mrliško vežico, prostor za hrambo orodja, urejeno mesto za odlaganje odpadkov, oskrbo s pitno vodo, električno energijo in omogočen dostop z motornim vozilom, katerega je mogoče pustiti v bližini pokopališča na urejenem parkirnem prostoru.
11. člen
Občina v skladu z veljavnimi prostorskimi dokumenti in v soglasju z lastnikom pokopališča sprejme pravilnik o pokopališkem redu.
Ta pravilnik predpisuje način in čas pokopa, zvrsti grobov, tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču in spremljajočih objektih, postavljanje, spreminjanje in odstranitev spomenikov, skratka vsak poseg v prostor na območju pokopališča.
V pravilniku je urejeno tudi čuvanje umrlih v kraju, kjer na pokopališčih ni mrliške veže.
12. člen
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj čuvanja oziroma na kraj upepelitve ali pokopa je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.
V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti ali prepeljati tudi na drug krajevno običajen način.
13. člen
Kolikor je mrliška vežica sestavni del pokopališča, se posmrtni ostanki umrlih obvezno prenesejo vanjo in tam čuvajo do pokopa.
Če mrliške vežice na pokopališču ni, se lahko posmrtni ostanki umrlih čuvajo na krajevno običajen način.
Posmrtni ostanki stanovalcev Doma upokojencev na Vrhniki, ki bodo pokopani na pokopališčih v drugih občinah, se lahko čuvajo v mrliški vežici doma upokojencev.
14. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan ureditveni načrt, ki je sestavljen iz situacije pokopališča, z vrisanimi grobnimi polji, oštevilčenimi grobovi, objekti in komunalnimi priključki.
15. člen
Vsa pokopališča v Občini Vrhnika morajo imeti zagotovljen prostor za enojne, dvojne, otroške, vrstne in žarne grobove.
Ravno tako mora biti zagotovljen prostor za raztrositev pepela, anonimne pokope in grobišča.
16. člen
Kot grobišča označujemo kostnice, prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah ter vojni in izrednih razmerah.
V skupna grobišča se prenesejo tudi posmrtni ostanki iz grobov, za katere se je razdrla najemna pogodba. Za skupna grobišča skrbi Občina Vrhnika.
17. člen
Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m.
Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad krsto najmanj 1,50 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m.
Gradnja novih grobnic na pokopališčih v Občini Vrhnika ni dovoljena.
18. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah.
Kolikor se žara shrani v enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
Površino, mesto in obliko žarnega groba določi upravljalec pokopališča v skladu z načrtom pokopališča.
19. člen
Prekop pokojnikov na isto ali drugo pokopališče se opravi na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oziroma pravnih oseb in se vrši ob prisotnosti zdravstvenega inšpektorja.
Prekopi v takih primerih se opravljajo v pozno jesenskem in zimskem času (od srede oktobra do srede marca), ko zunanje temperature ne presežejo +5°C. Izjeme so le izkopi na zahtevo pravosodnih organov.
20. člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen, kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
V klasični grob se lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. V času prekopa se pokopana žara shrani v mrliški vežici in nato ponovno shrani v grob nad nazadnje pokopano krsto.
Pokopavanje v tuj grob brez poprejšnjega soglasja najemnika prostora ni dovoljeno.
Odpiranje grobov pred rokom določenih v drugem odstavku tega člena je dopustno le z dovoljenjem organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka.
21. člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve za komunalne zadeve pristojnega upravnega organa občine.
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojni organ zdravstvene inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V odločitvi mora biti določeno:
– kdo upravlja opuščeno pokopališče,
– pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov,
– pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov,
– plačilo stroškov preureditve in prenosa.
Na predlog pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pristojni organ občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki, grobnice in obeležja z opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje.
Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora občinski organ pred izdajo odločitve pridobiti dovoljenje pristojnega resorja pri Ministrstvu za okolje in prostor.
22. člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov v druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega kopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
III. ODDAJA GROBNEGA PROSTORA V NAJEM
23. člen
Prostor za grobove oddaja v najem upravljalec pokopališča z najemno pogodbo, ki jo sklene z najemnikom grobnega prostora.
Pogodba vsebuje:
– podatke o grobu,
– čas najema,
– način plačila,
– obveznosti najemnika in upravljalca,
– določila o razdrtju pogodbe,
– druge določbe.
24. člen
Kolikor najemnik ne izpolnjuje obveznosti, določenih v pogodbi, ga upravljalec pokopališča pozove, da jih izpolni v roku enega leta. Če po določenem roku najemnik ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko upravljalec prenese posmrtne ostanke v skupno grobišče in grobni prostor odda v najem drugemu interesentu.
25. člen
Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni.
Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja in naprave ne smejo segati preko meja grobnega prostora.
Tehnični normativi spomenikov, nagrobnikov in grobov morajo biti v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in pravilnikom o pokopališkem redu.
Postavljajo se lahko le s soglasjem upravljalca.
Znamenja na nagrobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanje državljanov.
26. člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. V takem primeru se ukrepa v skladu s 24. členom.
27. člen
Višino najemnine določi župan v soglasju z lastnikom in na predlog upravljalca.
IV. DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA IN NAJEMNIKA
28. člen
Upravljalec pokopališča:
– deluje v skladu z veljavnimi pravilniki.
– ugotavlja pravilnost dokumentov, ki so osnova za pokop,
– vodi finančno poslovanje pokopališča,
– v soglasju s pristojnim organom določa cene za najem grobov in druge pokopališke storitve,
– oddaja prostore za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– daje soglasja za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
– opravlja pokope in prekope,
– opravlja redno vzdrževanje pokopališč in spremljajočih objektov v skladu z določili tega odloka in pravilnika o pokopališkem redu. Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev sama,
– opravlja investicijska dela na podlagi sklepa župana ali sklepa KS,
– določa mesto, dan in uro pokopa,
– skrbi za red in snago v mrliški vežici,
– sklepa pogodbe in izdaja splošni akt, v katerem se ureja opravljanje pogodbenih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom,
– pri pokopu ali prekopu ustrezno zavaruje sosednje spomenike,
– pri prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če je ta znan oziroma ravna v skladu s predpisi.
29. člen
Najemnik je dolžan:
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– dostaviti upravljalcu ustrezne mrliške dokumente,
– prijaviti upravljalcu pokop po ugotovljeni smrti najkasneje 30 ur pred nameravanim pokopom,
– skrbeti in vzdrževati grob v smislu 26. in 27. člena tega odloka.
V. POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI
30. člen
Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti oziroma dokazilo o prijavi smrti matičarju.
31. člen
Na pokopališčih v Občini Vrhnika se opravljajo pokopi vsak dan v tednu v skladu z dogovorom med upravljalci in svojci pokojnika.
32. člen
Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ali željo njegovih sorodnikov oziroma naročnikov pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj.
Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in pravilnika o poteku pogrebnih svečanosti.
33. člen
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci.
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležijo pogreba kot zastopniki pravnih oseb.
34. člen
Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se pogreb lahko opravi v družinskem krogu.
35. člen
Vse krajevne skupnosti morajo imenovati odbore, ki skrbijo za organizacijo pogrebnih svečanosti v skladu s prvim odstavkom 33. člena.
36. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza. Če sodeluje v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko poslovilni govori predstavnikov sosedov in društev ter verski obred.
37. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču.
Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se lahko opravi verski obred od mrliške vežice v cerkev in nato do groba.
38. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo: svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu sledijo še poslovilni govori predstavnikov krajevne skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe, pevcev ter verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti. udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
39. člen
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika.
Pri tem mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote.
40. člen
Najkasneje pol ure po končanem pogrebu je dolžan upravljalec pokopališča grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
VI. UPRAVLJANJE
41. člen
Za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti lahko lastnik pokopališča z ustreznim izvajalcem sklene pogodbo o upravljanju.
42. člen
Izvajalec pogrebne dejavnosti lahko določena dela, ki se nanašajo na pokopališke in pogrebne dejavnosti, na podlagi podizvajalske pogodbe, odda ustreznemu podizvajalcu.
43. člen
Izvajanje del, ki se urejajo na podlagi pogodb o upravljanju in koncesijskih pogodb se predvsem nanaša na urejanje pokopališč, pokopališke storitve, na pokopališču in pogrebno dejavnost izven pokopališča.
44. člen
Urejanje pokopališč se predvsem nanaša na:
– čiščenje in odstranjevanje snega,
– košnja zelenic,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
45. člen
Pokopališke storitve so predvsem:
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– prva ureditev groba,
– izvajanje pokopališke dežurne službe,
– druge pokopališke storitve.
46. člen
Pogrebne dejavnosti, ki se izvajajo praviloma izven pokopališča:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih in zakupnih pogodb.
47. člen
V primerih iz 42., 43. in 49. člena mora biti izvajalec, kateri je prevzemnik pogodbenih del, pravna ali fizična oseba, ki je registrirana in izpolnjuje vse pogoje za opravljanje del, pokopališke in pogrebne dejavnosti.
48. člen
Za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti lahko lastnik pokopališča podeli koncesijo vsaki pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 48. člena tega odloka.
Koncesionarji so izbrani na podlagi javnega razpisa, ki temelji na posebnem koncesijskem aktu v katerem so določeni pogoji za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. Pristojen organ izbere koncesionarja, s katerim sklene predstavnik lastnika pokopališča (župan oziroma predsednik KS) koncesijsko pogodbo.
49. člen
Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti po tem odloku se financira iz:
– najemnin za grobne prostore,
– prihodkov od plačanih prispevkov koncesionarja,
– sredstev za urejanje objektov kolektivne komunalne rabe,
– drugih sredstev.
VII. DRUGE DOLOČBE
50. člen
Na pokopališčih je prepovedano:
– nedostojno vedenje, vpitje, kričanje, žvižganje, razgrajanje, glasno smejanje, povzročanje hrupa,
– stopanje in hoja po grobovih,
– odlaganje odpadkov izven za to določenih mest,
– vožnja s kolesi in drugimi vozili ter njihovo shranjevanje na pokopališču,
– onesnaževanje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov in nasadov,
– oddajanje grobov brez soglasja upravljalca pokopališča,
– postavljanje in odstranjevanje nagrobnikov brez soglasja upravljalca pokopališča,
– odtujevanje predmetov z grobov in pokopaliških objektov, voditi pse.
51. člen
Upravljalec pokopališča in najemnik lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
52. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja služba komunalnega nadzorstva in zdravstveni inšpektor.
53. člen
V skladu z 11. členom je Občina Vrhnika dolžna v roku enega leta od uveljavitve tega odloka sprejeti pravilnik, ki bo urejal ureditev pokopališč ter upravljalec pokopališč v roku enega leta pripravijo pravilnik o poteku pogrebnih svečanosti v soglasju z Občino Vrhnika.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
54. člen
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča, če ravna v nasprotju z 40. členom.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 15.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 50. člena.
Z denarno kaznijo od 15.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje upravljalec, ki ne bo deloval v skladu s 53. členom.
IX. KONČNE DOLOČBE
55. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 6/86).
56. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 11/3-033/98
Vrhnika, dne 3. decembra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Vrhnika
Brane Jereb l. r.
