Na podlagi 60. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 in 42/94 – odločba US RS) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje storitev institucionalnega varstva starejših oseb, pomoči na domu in socialnega servisa
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa minimalne tehnične pogoje za izvajanje socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo starejših oseb v domovih za starejše, ne glede na to, ali je izvajalec storitve fizična ali pravna oseba.
Minimalni tehnični pogoji za delo domov za starejše se v obsegu, ki je določen v tem pravilniku, smiselno uporabljajo tudi za fizične osebe, ki izvajajo socialnovarstveno storitev institucionalno varstvo starejših oseb v drugi družini.
Ta pravilnik določa tudi minimalne tehnične pogoje za izvajanje pomoči na domu in socialnega servisa.
II. INSTITUCIONALNO VARSTVO STAREJŠIH
2. člen
Pravne oziroma fizične osebe, ki izvajajo socialnovarstveno storitev institucionalno varstvo starejših, morajo pred začetkom njenega izvajanja izpolniti minimalne tehnične pogoje za obvezne sestavne dele iz 47. člena tega pravilnika.
Če ima dom za starejše poleg obveznih sestavnih delov tudi neobvezne sestavne dele, morajo biti tudi za njih izpolnjeni minimalni tehnični pogoji.
Kadar dom za starejše zagotovi izvajanje posameznih storitev s sklenitvijo pogodbe z drugim izvajalcem, mora dom zagotoviti namesto prostorov in opreme za izvajanje teh storitev le najnujnejše prostore in opremo.
Za prostore in opremo, v katerih se izvaja dejavnost zdravstvenega varstva, se uporabljajo normativi in standardi s področja zdravstvenega varstva.
3. člen
Za gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zemljišča in drugih zunanjih površin je treba upoštevati pogoje, normative in ukrepe s področja graditve objektov, varstva pred požarom, varstva pri delu, varstva okolja ter zdravstveno higienskih predpisov.
Domovi za starejše morajo biti grajeni ali adaptirani v skladu z veljavnimi predpisi o projektiranju objektov brez arhitekturnih ovir.
4. člen
Minimalni tehnični pogoji veljajo za:
– lokacijo;
– zemljišče;
– objekt;
– vhode in komunikacije;
– prostore;
– opremo.
5. člen
Širša lokacija odreja območje, v katerem se načrtuje gradnja doma po programu razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva.
Makrolokacijski pogoji (širša lokacija) so:
– vključitev objekta v naselje z dosegljivostjo centralnih dejavnosti;
– ustrezni klimatski pogoji;
– čistost ozračja;
– nehrupno okolje;
– bližina zelenih površin;
– urejena prometna infrastruktura;
– dosegljivost javnega prevoza.
6. člen
Ožja lokacija odreja zemljišče za postavitev objekta v skladu z zazidalnim načrtom.
Mikrolokacijski pogoji (ožja lokacija) so:
– komunalna opremljenost zemljišča (kanalizacija, vodovod, ogrevanje ipd.);
– velikost zemljišča v sorazmerju z zmogljivostjo zavoda (bruto zazidana površina, etažnost objekta), urbanim in ruralnim okoljem in dejavnostmi, ki jih nudi;
– dostopnost objekta za funkcionalno ovirane ljudi;
– primerna orientacija objekta, osončenost, osvetljenost;
– urejenost neposredne okolice.
7. člen
Zemljišče doma za starejše obsega:
– zemljišče pod stavbo (bruto zazidana površina);
– dostope, dovoze in parkirne površine;
– gospodarsko dvorišče;
– zelene in rekreacijske površine.
Dostopi za pešce morajo biti varni, ločeni od motornega prometa. Dosledno morajo biti upoštevana pravila dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.
Dovozne poti, speljane do vhodov in na parkirni prostor, se ne smejo križati s pešpotmi.
Parkirni prostor za osebje in obiskovalce mora biti odmaknjen od stavbe. Vsaj eno parkirno mesto mora biti invalidsko.
Gospodarsko dvorišče, ki vodi do gospodarskega vhoda, ne sme biti pod okni bivalnih enot (ropot dovoza, odvoz smeti).
Zelene in rekreacijske površine morajo biti v bližini doma in morajo imeti utrjene sprehajalne poti.
8. člen
Objekt, v katerem se izvaja socialnovarstvena storitev, mora biti zasnovan tako, da ustreza fizičnim, psihičnim in zdravstvenim potrebam uporabnikov ter izvajanju strokovnega dela delavcev v domu.
Objekt mora imeti smotrne povezave med naslednjimi prostori:
– vhodi in komunikacije;
– bivalni prostori;
– skupni prostori (dnevni center, jedilnica, delovna terapija);
– prostori za zdravstveno dejavnost;
– uprava;
– gospodarsko servisni prostori;
– mrliški prostor.
9. člen
V objektu je obvezno ločiti vhode po namenu glavni, gospodarski ter izhod za umrlega. Glede na zasnovo objekta se lahko predvidijo še drugi stranski vhodi (v dnevni center, ambulanto, za osebje ipd.). Pri obstoječih objektih, kjer vhodi niso v nivoju tal, je treba dograditi klančino (največji naklon do 1:12 oziroma 8%).
Glavni vhod v objekt mora biti zaščiten pred vremenskimi vplivi. Objekt mora imeti neposredni dovoz za ambulantna vozila.
Komunikacije, horizontalne (komunikacijski prostori, vetrnik, hodniki, veže, predprostori) in vertikalne (stopnišča, dvigala) morajo omogočati dobro orientacijo in neoviran prehod za funkcionalno ovirane osebe. Ločene in dimenzionirane morajo biti po namenu posameznih prostorskih skupin, ustrezno osvetljene in prezračevane. Minimalna širina hodnika v bivalni enoti je 2 m.
Stopnice morajo biti zgrajene v razmerju višine proti globini 14-17/29-32 cm. Stopniščna rama mora biti široka najmanj 1,20 m in ne sme imeti več kot 10 stopnic.
Objekt z več kot eno etažo mora imeti dvigalo.
10. člen
Bivalne prostore doma za starejše sestavljajo bivalne enote s skupnim številom do 22 mest. Bivalna enota mora imeti sobe s sanitarnimi prostori, skupni – večnamenski prostor s čajno kuhinjo, kopalnico, invalidsko stranišče, shrambo za čisto perilo in prostor za čistila. Prostor mora biti dimenzioniran tako, da lahko bivalna enota postane negovalna. Sanitarni prostor (WC školjka, umivalnik) mora biti zagotovljen za 2-4 osebe. Če je bivalna enota namenoma načrtovana samo za negovanje (negovalna enota), je njena zmogljivost lahko do 32 oseb.
11. člen
Razmerje sob v domu za starejše mora biti tako, da je zagotovljeno najmanj 50% dvoposteljnih sob.
Minimalne površine sob morajo biti:
– 1-posteljna soba 12 m2;
– 2-posteljna soba 16 m2;
– 3-posteljna soba 24 m2;
– 4-posteljna soba 32 m2.
12. člen
Minimalna površina skupnega prostora s čajno kuhinjo je 1,50 m2 na stanovalca bivalne enote. Če se v skupnem – večnamenskem prostoru izvajajo oblike dnevnega ali občasnega varstva (dnevni center), je potrebno dodatno zagotoviti 2 m2 na uporabnika. Minimalna površina čajne kuhinje je 4 m2.
13. člen
Vsaka bivalna oziroma negovalna enota mora imeti kopalnico. Minimalna površina kopalnice je 14 m2. Vsaka bivalna enota mora imeti invalidsko stranišče, ki je namenjeno osebam na invalidskem vozičku, uporabljajo pa ga lahko tudi drugi. Minimalne mere invalidskega stranišča so 180×165 cm. Vrata morajo biti drsna ali pa se morajo odpirati navzven.
14. člen
Skupni prostori so:
– dnevni center;
– jedilnica;
– prostor za delovno terapijo.
Če ima dom več etaž, mora imeti vsaka etaža sanitarni prostor.
15. člen
Dnevni center je oblika dnevnega ali občasnega varstva starejših oseb, ki zaradi posebnih potreb potrebujejo nadzor, varovanje ter pomoč in ki praviloma ne potrebujejo zahtevne zdravstvene nege ter se dnevno vračajo domov. Minimalna površina dnevnega centra je 25 m2 oziroma 2 m2 na osebo.
Če se izvaja dejavnost dnevnega ali občasnega varstva v samostojnem objektu, je potrebno zagotoviti naslednje minimalne prostore:
– vhodni del s predprostorom in garderobo;
– večnamenski prostor s počivalnim kotom in čajno kuhinjo;
– sanitarije z invalidskim straniščem;
– jedilnico.
Za jedilnico iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 16. člen tega pravilnika.
16. člen
Jedilnica je namenjena stanovalcem doma za starejše in zunanjim obiskovalcem. Minimalna površina jedilnice je 1,5 m2 na sedež. Priporočljivo število sedežev je najmanj za polovico stanovalcev.
17. člen
Prostor za delovno terapijo služi domskim stanovalcem in zunanjim obiskovalcem. Minimalna površina prostora je 20 m2.
18. člen
V primeru, da se zdravstvena dejavnost izvaja v domu, so prostori zdravstvene dejavnosti zaključena enota, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost za stanovalce doma, lahko pa tudi za starejše prebivalce iz bližnje okolice.
Obvezni prostori za izvajanje zdravstvene dejavnosti so:
– sestrska soba (previjanje, dajanje injekcij, hišna lekarna) – 18 m2;
– fizioterapija – 30 m2;
– zdravnikova soba (ordinacija) – 20 m2;
– sanitarije z garderobo za zdravstveno osebje;
– čakalnica – komunikacije – 16 m2.
Upoštevajo se predpisi s področja zdravstva.
Če se zdravstvena dejavnost ne izvaja v domu, mora imeti dom za starejše sestrsko sobo (najnujnejši prostor).
19. člen
Upravni prostori obsegajo:
– prostor za upravno, administrativno in računovodsko delo – 7 m2 na osebo;
– prostor za strokovno osebje – 7 m2 na osebo.
20. člen
Gospodarsko servisni prostori obsegajo naslednje skupine prostorov:
– obrat kuhinje;
– obrat pralnice;
– toplotna postaja – kurilnica;
– skladišče.
21. člen
Obrat kuhinje je dimenzioniran glede na zmogljivost zavoda, število pripravljenih obrokov oziroma diet in organizacijo dela. Ustrezati mora predpisom in zakonom glede higiensko tehničnih zahtev in varstva pri delu.
Če zavod nima lastne kuhinje in dobiva že pripravljeno hrano, mora imeti razdelilno kuhinjo, ki je lahko centralna ali etažna (najnujnejši prostor). Etažna razdelilna kuhinja nadomešča čajno kuhinjo. Dimenzionirana mora biti glede na tehnologijo dostave hrane, shranjevanje bele posode, pribora, stekla, načina pomivanja le-teh, serviranje obrokov ipd.
Večnamenski prostor lahko služi kot jedilnica.
22. člen
Če je v domu obrat pralnice mora dom imeti naslednje prostore:
– prostor za sprejem umazanega perila, pranje in sušenje;
– prostor za likanje;
– prostor za šivanje, krpanje;
– shramba za čisto perilo.
Oprema prostorov iz prejšnjega odstavka mora zagotavljati uresničevanje namena, za katerega so predvideni.
Če v domu ni obrata pralnice, je potrebno zagotoviti prostor za sprejem umazanega perila in prostor za čisto perilo (najnujnejši prostor).
23. člen
Domovi z individualno kurilnico morajo imeti toplotno postajo-kurilnico izvedeno glede na način kurjenja.
24. člen
Dom za starejše mora imeti skladišče oziroma shrambo za živila, orodje, opremo in drugo.
25. člen
Mrliški prostor mora imeti neposreden izhod in možnost odvoza. Prostor mora biti hladen in prezračevan. Minimalna površina mrliškega prostora je 8 m2.
26. člen
Oprema obsega:
– opremo sobe;
– opremo kopalnice;
– opremo sanitarnega prostora;
– opremo jedilnice;
– opremo večnamenskega prostora;
– opremo mrliškega prostora.
27. člen
Oprema stanovanjske sobe za eno osebo obsega:
– posteljo (min. 90×190 cm, višine 55 cm);
– posteljno omarico (min. 40×40 cm);
– garderobno omaro (min. 60×120 cm);
– mizo;
– stol.
28. člen
Oprema kopalnice obsega:
– kopalno kad, dostopno s treh strani;
– WC školjko;
– umivalnik za roke;
– korito za umivanje nog;
– prho brez kadice.
29. člen
Oprema sanitarnega prostora obsega:
– WC školjko;
– umivalnik.
30. člen
Oprema jedilnice obsega:
– mize;
– stole.
31. člen
Oprema večnamenskega prostora obsega:
– mize;
– stole;
– fotelje;
– ležalnike.
32. člen
Mrliški prostor mora obvezno imeti tekočo vodo, v tleh pa odtok.
33. člen
Postelja mora biti oblikovana tako, da je zgornji rob vzmetnice 48-55 cm od tal. Robovi končnic in stranic morajo biti zaobljeni. Za specialne bolniške postelje veljajo normativi s področja zdravstva.
34. člen
Elementi opreme za shranjevanje garderobe, materialov, opreme in pripomočkov za delo ter dejavnosti prostega časa, morajo biti dimenzionirani in oblikovani glede na posamezno funkcijo. Vrata omarnih elementov se morajo odpirati po vertikalni osi, priporočljiva je tudi izvedba pomičnih (drsnih) vrat.
35. člen
Stoli za starejše morajo imeti sedež visok 45-48 cm. Priporočljivi so stoli z ročnimi nasloni. Pisarniški stoli so standardni.
36. člen
Dolžina mize mora biti najmanj 58 cm na osebo, za uporabnike invalidskih vozičkov pa najmanj 76 cm na osebo. Zgornji rob mize sme biti največ 30 cm nad sedežno ploskvijo. Vmesni prostor med spodnjim robom mize in zgornjim robom ročnega naslona sedeža mora biti najmanj 5 cm.
37. člen
Specialna oprema prostorov za razne oblike fizioterapije in hidroterapijo ter druge postopke nege oskrbovancev, je določena po standardih in normativih zdravstvenega varstva.
38. člen
Višina straniščne školjke mora biti 45-50 cm. Nameščeni morajo biti pravilno pritrjeni stenski ročaji, montažne konzole podpore za roke in drugi pripomočki.
Prha mora biti brez kadice, s talnim odtokom (2-3% naklon) čim dlje od vrat. Opremljena mora biti z vodoravnimi in navpičnimi oprijemali okroglega profila (2r = 4 cm) in vodoobstojnim sedežem (pomožni ali sklopni). Kopalna kad mora stati s krajšo stranico ob steni. Ob tleh mora biti vdolbina oziroma prazen prostor dimenzij najmanj 10 × 10 cm, da oseba, ki pomaga pri kopanju, ob kadi lažje stoji.
39. člen
Če oblika pip ne nudi trdnega prijema, so priporočljive vodovodne armature v enoročni izvedbi. Pršna cev naj bo gibljiva z možnostjo nastavitve ob steno v različnih višinah.
40. člen
Vhodna vrata morajo biti široka najmanj 100 cm (svetla širina), priporočljiva pa so dvakrat 90 cm – dvokrilna. Steklena ali zastekljena vrata (nelomljivo steklo) morajo biti v višini 150 cm označena z opozorilnim trakom (nalepko) za slabovidne. Dimenzioniranje ostalih vrat je odvisno predvsem od uporabnega pretoka, ne smejo pa biti ožja od 100 cm (svetla širina). Pragovi niso zaželeni in ne smejo biti višji od 2 cm. Vratno krilo sanitarnega prostora ob stanovanjski ali negovalni sobi se mora odpirati navzven. Na vratnem krilu, ki ga uporablja oseba na invalidskem vozičku, mora biti v višini 85-100 cm pritrjen pomožen vodoraven ročaj. Vrata invalidskega stranišča morajo biti drsna, vgrajena v steno. Na vratih ali ob njih mora biti z dovolj velikimi črkami označeno ime stanovalca oziroma prostora.
41. člen
Okna morajo imeti zaščito proti sončnim žarkom, premočni svetlobi in vročini. Okna vseh bivalnih prostorov morajo biti opremljena z zunanjimi, medokenskimi (žaluzije) ali notranjimi senčili (zatemnitvene zavese). Ravnanje z njimi mora biti enostavno. Kjer je potrebno, mora biti protihrupna zasteklitev.
42. člen
Zmerna splošna razsvetljava v prostoru ne zadošča. Na mestih, kjer se opravljajo razne dejavnosti, jo je treba dopolnjevati z dodatnimi svetili. Nameščene morajo biti svetilke z usmerjeno svetlobo (manjši svetlobni stožec) ob naslonjaču, nad mizo, ob postelji in ogledalu. Dobro razsvetljeni morajo biti tudi vsi komunikacijski prostori.
43. člen
V sanitarnih prostorih morajo biti vgrajene klicno signalne naprave. V stanovanjskih oziroma negovalnih sobah je zaželena vgraditev inštalacijskega jaška za TV, radio, telefon, vtičnice, stikala, klicno signalne naprave ipd.
44. člen
Kljuke, ročaji in držaji morajo biti oblikovani tako, da je možen čvrst prijem roke. Pri vhodnih vratih, ki se odpirajo na poteg – potisk, je za odpiranje zaželen pokončni ročaj. Spodnji rob ročaja mora biti pritrjen na višini 80 cm od tal. Kljuke za odpiranje vrat morajo biti pritrjene na višini 90–100 cm. Ročaji na stopniščnih ograjah, hodnikih in klančinah morajo biti lahko oprijemljivi. Ročaj mora potekati na višini 90 cm in 6 cm od zidu ali ovire. Na dolgih klančinah mora biti pritrjen tudi dodatni spodnji ročaj na višini 75 cm. Stopniščni ročaj mora segati iz naklona v ravnino še najmanj 30 cm.
45. člen
Talni materiali morajo biti taki, da na njih ne drsi, tudi kadar so mokri. Ustrezati morajo namenu prostora, npr. moker – suh, zasebni – skupinski, manj – zelo pohoden. Talni materiali morajo biti enostavni za vzdrževanje in izvedeni neoporečno za higiensko čiščenje, posebej na stikih s steno. Zagotavljati morajo tudi toplotno in zvočno izolacijo.
46. člen
Stene morajo biti obdelane tako, da jih je možno higiensko vzdrževati. Na izpostavljenih predelih je zaželena zaščita proti obrabi, udarcem (razne obloge, zaščitni profili).
47. člen
Obvezni sestavni deli doma za starejše so:
– mikrolokacijski pogoji;
– zemljišče;
– vhodi in komunikacije;
– bivalni prostori;
– prostori za izvajanje zdravstvene dejavnosti ali sestrska soba;
– obrat kuhinje ali razdelilna kuhinja;
– jedilnica;
– obrat pralnice ali prostor za sprejem umazanega perila in prostor za čisto perilo;
– mrliški prostor.
Če je število mest v domu za starejše takšno, da omogoča organiziranje le ene bivalne enote, so obvezni sestavni deli doma za starejše:
– mikrolokacijski pogoji;
– zemljišče;
– vhodi in komunikacije;
– bivalni prostori, v katerih čajno kuhinjo nadomestimo z razdelilno kuhinjo;
– prostor za umazano perilo;
– mrliški prostor.
Za pravne oziroma fizične osebe, ki izvajajo storitev institucionalno varstvo starejših v drugi družini, so obvezni sestavni deli tehničnih pogojev le pogoji, ki opredeljujejo velikost sob, sanitarnih prostorov, kopalnice in skupnega večnamenskega prostora.
III. POMOČ NA DOMU IN SOCIALNI SERVIS
48. člen
Pravna oziroma fizična oseba, ki izvaja socialnovarstveno storitev pomoč na domu oziroma socialni servis, mora imeti delovni prostor. Delovni prostor je lahko tudi prostor, ki se uporablja za drug namen, če omogoča organizacijo pogovorov z naročniki ter izvajalci storitev.
Minimalna površina delovnega prostora mora biti takšna, da omogoča organizacijo pogovorov z naročniki ter izvajalci storitev in obsega najmanj 8m2 (do 2 izvajalca) oziroma 1m2 več za vsakega nadaljnjega izvajalca.
49. člen
Pravna oziroma fizična oseba, ki izvaja socialnovarstveno storitev pomoč na domu oziroma socialni servis, mora osebi, ki neposredno izvaja storitev pomoč na domu oziroma socialni servis, zagotavljati možnosti, da lahko ob času, ko se mora storitev opraviti, prispe do lokacije uporabnika oziroma do lokacije, kjer se mora storitev opraviti.
IV. POSTOPEK UGOTAVLJANJA POGOJEV
50. člen
Izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev, določenih s tem pravilnikom, se ugotavlja v postopku za izdajo dovoljenja za delo na področju socialnega varstva.
Izvajalci, ki so dolžni izpolnjevati minimalne tehnične pogoje, določene s tem pravilnikom, pa se izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev, določenih s tem pravilnikom, zanje ne ugotavlja v postopku za izdajo dovoljenja za delo na področju socialnega varstva, morajo pred začetkom izvajanja storitev pri ministrstvu, pristojnem za socialno varstvo, vložiti zahtevek za ugotovitev izpolnjevanja minimalnih tehničnih pogojev, določenih s tem pravilnikom.
51. člen
Izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev, določenih s tem pravilnikom, ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za socialno varstvo.
V. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
52. člen
Ta pravilnik se uporablja za domove za starejše, ki v skladu z veljavnimi predpisi pričnejo delovati po njegovi uveljavitvi.
53. člen
Ta pravilnik se uporablja za novogradnje, adaptacije in rekonstrukcije, v katerih se izvaja socialnovarstvena storitev institucionalno varstvo starejših, pomoč na domu ali socialni servis, ki se pričnejo izvajati po njegovi uveljavitvi.
54. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01701-0004/99
Ljubljana, dne 22. januarja 1999.
mag. Anton Rop l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
