Ustavno sodišče je v postopku za odločitev o sporu glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Velenju, na seji dne 14. januarja 1999
o d l o č i l o:
Za odločanje o zahtevi F. M. za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 327/4, vpisane pred podržavljenjem pri vl. št. 373 k. o. P., je pristojna Upravna enota Mozirje.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Okrajno sodišče v Velenju je dne 16. 10. 1998 vložilo zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti v zadevi denacionalizacije zemljišča, podržavljenega vlagateljici zahteve za denacionalizacijo. V zahtevi navaja, da je predlagateljica dne 2. 12. 1993 vložila pri takratnem Sekretariatu za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora Občine Mozirje zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 327/4, ki naj bi bila podržavljena na podlagi odločbe Skupščine Občine Mozirje št. 462-8-9-10-13/64-3/15 z dne 21. 8. 1964. Upravni organ se je izrekel za nepristojnega in zahtevek predlagateljice odstopil v reševanje sodišču kot stvarno pristojnemu za reševanje te zadeve.
2. Okrajno sodišče v Velenju je s sklepom št. N 28/94 z dne 2. 9. 1996 predlog predlagateljice za denacionalizacijo zavrnilo, ker je menilo, da se arondacijska zavezanka, ki ni podpisala sporazuma, niti ni za to pooblastila svojega moža, ne more sklicevati na ta sporazum in torej tudi ni upravičenka do denacionalizacije po 5. členu zakona o denacionalizaciji. Zoper ta sklep se je predlagateljica pritožila, ker po njenem mnenju sodišče ni stvarno pristojno za odločanje. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Po mnenju pritožbenega sodišča bi o zahtevi moral odločati pristojni upravni organ, ker pravna podlaga za prenos lastninske pravice na nepremičnini ni bil arondacijski sporazum z dne 15. 7. 1964, pač pa odločba komisije za arondacijo z dne 21. 8. 1964. Okrajno sodišče je zato po napotilu višjega sodišča sprožilo spor o pristojnosti.
B)
3. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93 in 65/98 - v nadaljevanju: ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno na podlagi predpisov, določenih v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena). Če je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje pristojno sodišče (prvi odstavek 56. člena).
4. V obravnavanem primeru je prejšnja lastnica vložila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine, ki naj bi bila podržavljena z arondacijsko odločbo. Iz priloženih listin izhaja, da naj bi bila odločba Komisije za arondacijo Skupščine občine Mozirje z dne 21. 8. 1964 izdana na podlagi 64. in 65. člena Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 43/59 in 53/62 - v nadaljevanju: TZIKZ) po predlogu ZSKZM št. III/64 z dne 9., 18. in 21. 7 1964 ter z dne 11. 8. 1964. TZIKZ je naveden v 29. točki 3. člena ZDen.
5. Glede na odločbo ustavnega sodišča št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994 (OdlUS III, 27) in tudi glede na uveljavljeno sodno prakso je sodna pristojnost podana tudi, kadar je bil poprej sklenjeni veljavni pravni posel podlaga za izdajo odločbe državnega organa, s katero je premoženje prešlo v državno last. V obravnavani zadevi so bili pred izdajo navedene arondacijske odločbe s prejšnjimi lastniki podpisani arondacijski sporazumi. Zato je določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve odvisna predvsem od rešitve vprašanja, ali je bila podlaga za prehod premoženja v državno last arondacija ali pravni posel.
6. Ustavno sodišče ugotavlja, da arondacijski sporazum, ki naj bi bil sklenjen med F. M. in ZSKZM dne 15. 7. 1964, ne predstavlja samostojnega pravnega posla. Stranki sporazuma sta poimenovani kot arondacijski upravičenec in arondacijski zavezanec. Sporazum sicer vsebuje predmet, t. j. pripojitev zemljišča parc. št. 327/4 in njegovo vrednost, vendar tako plačilo kot zemljiškoknjižno izvedbo prepušča arondacijski odločbi, ki jo je izdala Komisija za arondacijo Občine Mozirje. Sporazum je podpisal mož prejšnje lastnice in ne lastnica sama. Za sklenitev sporazuma pa mož, kot sta ugotovili že sodišči prve in druge stopnje, tudi ni imel pooblastila.
7. TZIKZ je urejal arondacijo v členih 53 do 68 in je predvidel sporazume med lastnikom in arondacijskim upravičencem. Iz obrazložitve arondacijske odločbe z dne 21. 8. 1964 je razvidno, da so vsi lastniki pristali na pripojitev zemljišč kompleksu ZSKZM. S točko V. izreka navedene odločbe pa je bil določen datum nastopa posesti in užitka pripojenih zemljišč. Iz vsega navedenega izhaja, da je šlo za arondacijski postopek, v katerem odločba o arondaciji ni mogla biti zgolj fiktivne narave. Navedeni arondacijski sporazum je bil torej lahko sklenjen le v okviru arondacijskega postopka in bi ga bilo kot takega treba upoštevati tudi, če bi ga podpisala lastnica sama. Zato je ustavno sodišče odločilo, da je pravni temelj za reševanje obravnavane denacionalizacijske zadeve v določbi 29. točke 3. člena ZDen in je tako na podlagi 54. člena ZDen podana pristojnost v izreku navedenega upravnega organa.
8. Iz spisa je razvidno, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena že 2. 12. 1993. Pet let je trajalo, da je prišlo do odločitve o pristojnosti za reševanje zadeve. Ustavno sodišče ugotavlja, da gre še za en primer očitno prepočasnega postopanja v denacionalizacijskih zadevah. Na prepočasno postopanje v teh zadevah in na kršenje roka iz prvega odstavka 58. člena ZDen je ustavno sodišče že nekajkrat opozorilo (na primer v zadevah št. U-II-119/96 z dne 6. 6. 1996, št. U-II- 351/96 z dne 5. 12. 1996, št. U-II-334/96 z dne 9. 1. 1997, št. U-II-37/98 z dne 19. 2. 1998 in št. U-II-132/98 z dne 7. 5. 1998).
C)
8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik
Franc Testen l. r.