Na podlagi tretjega odstavka 28. člena zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98 in 67/98) in 16. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 43/95) je Občinski svet občine Kobarid na 2. redni seji dne 14. 1. 1999 sprejel

Ureditveni načrt obnove za naselje Spodnje Drežniške Ravne nadomesti prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kobarid ter prostorske izvedbene akte Občine Kobarid v delih, ki jih ureja drugače.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), na podlagi zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98) in na podlagi 16. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS 43/95) je Občinski svet občine Kobarid na 2. redni seji dne 14. 1. 1999 sprejel

Ureditveni načrt obnove ima naslednje sestavne dele:
A) tekst
1. Mnenja in soglasja z odgovori
2. Zemljiškoknjižni izpiski parcel v območju
3. Ocena stroškov za izvedbo načrta
B) risbe
1. Geodetski načrt
2. Katastrski načrt z mejo ureditvenega območja naselja
3. Profili terena
4. Ureditvena situacija 1
5. Ureditvena situacija 2
6. Ureditvena situacija 3
7. Podrobnejša ureditev trga 1
8. Podrobnejša ureditev trga 2
9. Podrobnejša ureditev trga 3
10. Parcelacija z zakoličbo objektov
11. Arhitekturni členi in detajli
12. Zbirni načrt komunalnih naprav
13. Karakteristični profil komunalnih naprav
14. Kanalizacija
15. Vodovodno omrežje
16. Vodovod – zajetje
17. Elektro omrežje
18. Telefonsko in kabelsko omrežje

Območje se v celoti nahaja v katastrski občini Drežnica. Meja območja ne poteka v celoti po parcelnih mejah, temveč tudi po elementih v prostoru (potok, poti, vseki...) Zato se tekstualni opis meje nujno dopolnjuje z grafično določitvijo.
Opis meje je podan od skrajne zahodne točke v smeri urnega kazalca.
Skrajna zahodna točka območja je mesto križanja poti po parceli 2706/9 in potoka vzdolž parcele 759/1. Meja se nadaljuje po vzhodnem robu potoka ob parceli 1759/1 in 1784. Nadaljuje se po spodnjem robu poti, ki poteka po parceli 1787 do vseka ob potoku Log, kjer gre po zgornjem robu vseka. Potok (parc. št. 2711) prečka 5 m nad parcelo 1851/2. Nadaljuje se proti jugu v oddaljenosti 5 m vzhodno od parcele 1851/2 do poti, ki poteka po parceli 1855/1. Nadaljuje se po južnem robu te poti do bližine parcele 1838/3. Tu poteka pravokotno na potok Otojnik. Nadaljuje se v smeri zidu in v nadaljevanju zidu po parceli 1838/1. V nadaljevanju se obrne poševno na brežino in prečka pot (parc. št. 2712) do vrha vseka nad potjo. Nadaljuje se po vrhnjem robu vseka po parcelah 1895/1, 1886, 1887, do parcelne meje med 1885 in 1882 ter 1884 in 1883. Spusti se do ceste parc. št. 1889. Nadaljuje se proti jugu v dolžini 15 m in prečka to cesto ter potok Otojnik. Obrne se proti JZ ob potoku ob JV robu parcele št. 1878, na parceli 1877 se obrne proti zahodu. Po parceli 1880/1 poteka proti SV. Nadaljuje se po južnem robu vrtnih zidov na parceli 1863/1 ter vzporedno na plastnice pride do parcele 1863/7. Meja se spusti prečno na plastnice do parcele 1860/1 zavije proti zahodu do vseka. Nadaljuje se po zgornjem robu vseka do potoka Log (parc. št. 2711). Nadaljuje se po JV robu tega potoka do poti (parc. št. 2706/9), od tu gre po spodnjem robu poti do izhodiščne točke ob potoku (parc. št. 1759/1).

Urejevalne enote znotraj ureditvenega območja naselja so:
1. vzhodna urejevalna enota,
2. južna urejevalna enota,
3. zahodna urejevalna enota,
4. osrednja urejevalna enota.
Urejevalne enote so označene v ureditveni situaciji št. 3 v merilu 1:500.

Zahodna urejevalna enota je stanovanjska, vzhodna, osrednja in južna urejevalna enota pa so pretežno stanovanjske.
Zaradi razvojne naravnanosti vasi v turizem bo mogoče uvajanje turistične dejavnosti povsod, kjer je to primerno, še posebej velja za osrednjo urejevalno enoto.
Podobno velja za nemotilne obrtne dejavnosti, če se bo izkazal interes občanov. Novi gospodarski kmetijski objekti so locirani robno v naselju.
V naselju so razporejene naslednje oskrbne in gospodarske dejavnosti po objektih:
– št. 17a – trgovina osnovne oskrbe,
– št. 4 – skupni prostori vasi z gostinsko ponudbo, v nadaljevanju funkcionalnega zemljišča je športno rekreacijski center vasi,
– št. 25 – turistično-gostinski program,
– št. 28 – objekt z javno funkcijo (razstavni prostor, kulturne prireditve, verski obredi),
– št. Ng 1 in 2 – večji hlevi za živino.

Pri formiranju celotne starograjene strukture naselja, kot posameznih stavb v njej, sta pomembna dva vpliva: alpski [alpsko-cerkljanski] in mediteranski vpliv, ki sta izoblikovala dve po namenu različni, vendar medsebojno funkcionalno povezani poslopji: stanovanjsko in gospodarsko poslopje.
Zgoraj navedena, osnovna vpliva pri oblikovanju starograjene strukture naselja sta hkrati tudi smernici za formiranje novograjene strukture, ki se v okviru namena razširi in dopolni v skladu s sedanjim in bodočim vsebinskim razvojem vasi.
OSNOVNE ZNAČILNOSTI VPLIVOV FORMIRANJA STAROGRAJENE STRUKTURE NASELJA:
A – alpski [alpsko-cerkljanski] vpliv se kaže v prostostoječi zazidavi stavb, vkopanih v teren, v smeri pravokotno na plastnice terena,
B – mediteranski vpliv se formira v adicijskem tipu zazidave stavb, locirane v večini primerov vzporedno na plastnice terena.
Formiranje novograjene strukture naselja naj izhaja iz zgoraj navedenega vzorca dvojnosti vplivov, ki se medsebojno dopolnjujeta in nadgrajujeta v smiselno in funkcionalno celoto.
Enako kot v zasnovi celotne starograjene strukture naselja se tudi na posameznih stavbah izžareva dvojnost vpliva:
– alpski [alpsko-cerkljanski] vpliv: strmejši strešni naklon z značilno alpsko strešno kritino (opečni zarezniki, cementni špičniki) in navzven bolj zaprt stavbni kubus, ki ga poudarja zatrepna fasada z osnosimetrično razporeditvijo okenskih, vratnih odprtin v največkrat pojavljajočem se višinskem gabaritu stavb: K, P, N in Pod, oziroma mansarda,
– mediteranski vpliv se je izražal v blagem strešnem naklonu z značilno mediteransko strešno kritino – korec, v odprtejši arhitekturni zasnovi stavbe: zunanje komunikacije, lesena konstrukcija gankov, kamnita konstrukcija stopnic... in v formiranju podstrešnega prostora, mansarde.
Navedena vpliva sta se na posameznih stanovanjskih stavbah starograjene strukture naselja medsebojno dopolnjevala in povezovala, medtem ko se je na gospodarskih poslopjih bolj izrazil alpski ali mediteranski vpliv.
Glede na dane osnovne smernice oblikovanja novograjene strukture, izhajajoče iz obravnavanih osnovnih značilnosti oblikovanja starograjene strukture naselja, so izoblikovani osnovni oblikovni elementi posameznih stavb novograjene strukture naselja, izhajajoči iz osnovnih oblikovnih elementov starograjene strukture:
A – tlorisni in višinski gabarit,
B – naklon in strešna kritina,
C – oblikovanje fasad oziroma fasadna kompozicija,
D – oblikovanje stavbnih zemljišč.
Glede na dano vsebinsko tipologijo stavb je smernica bodočega vsebinskega razvoja naselja usmerjena v dopolnjevanje, oziroma v nadgradnjo sedanjega vsebinskega stanja vasi, v smeri:
– osnovne preskrbe,
– turizma, gostinstva in,
– kulturnega razvoja.
Skladno s tem se bo izoblikovala, v okviru obstoječe ali novopredvidene grajene strukture naselja, vsebinsko nova arhitektura, katere osnovne oblikovne smernice naj izhajajo iz oblikovnih smernic arhitekturne zasnove starograjene strukture naselja, oziroma iz kvalitetnih oblikovnih smernic grajene strukture ambienta, kateremu novopredvidena stavba pripada.
A – TLORISNI IN VIŠINSKI GABARIT STANOVANJSKEGA IN GOSPODARSKEGA POSLOPJA
V tlorisnem oblikovanju stavb prevladuje vzdolžna pravokotna oblika in sicer pod alpskim vplivom [alpsko-cerkljanski vpliv] prostostoječa in pod mediteranskim vplivom – adicijska.
Višinski gabarit stavb naj sledi svoji vsebini, gospodarsko poslopje naj po višini ne presega stanovanjskega poslopja in naj bo višje od višine pomožnih objektov.
Obod gručaste pozidave ali obod grajene strukture večjega ambienta naj bo v večini primerov posameznih sestavnih elementov stavb višji od višinskega gabarita notranje grajene strukture.
B – NAKLON IN KRITINA STREŠNE KONSTRUKCIJE STANOVANJSKEGA IN GOSPODARSKEGA POSLOPJA
Obstoječa starograjena struktura naselja ima prevladujoč strešni naklon med 20° in 35°, to je naklon mediteranske strešne kritine, s tem da se v manjšini pojavlja naklon manjši od 20° in večji od 35°.
Smernice za oblikovanje naklona strešnih konstrukcij v okviru novograjene, prenovljene grajene strukture naselja:
– zasnova strešne konstrukcije s strmejšim naklonom [alpsko-cerkljanski vpliv] naj ne presega 45°,
– zasnova strešne konstrukcije z blažjim naklonom [mediteranski vpliv] naj ne preseže spodnje meje 20°,
– gibanje strešnih naklonov v tem intervalu naj izhaja iz tipologije strešnih naklonov starograjene strukture naselja, kjer se alpski vpliv kaže nad 35°.
Smernice za barvni kolorit strešne kritine novograjene, prenovljene grajene strukture naselja:
– barvni kolorit strešne kritine naj izhaja iz opečno rdeče in sive barve (siva barva naj prevladuje predvsem na strešni konstrukciji gospodarskih in pomožnih objektov).
Smernica za obliko oziroma za strukturo strešne kritine novograjene in prenovljene grajene strukture naselja na podlagi vpliva zasnove naklona strešne konstrukcije:
– mediteranski: struktura, oblika kritine naj izhaja iz oblike in strukture korčne kritine,
– alpski [alpsko-cerkljanski]: struktura, oblika kritine naj izhaja iz oblike in strukture zareznika.
Dopustna je tudi lažja kritina, s tem da se upošteva vse oblikovne smernice strešne kritine glede naklona, barvnega kolorita in oblike, navedene v tem členu odloka.
C – OBLIKOVANJE FASADE oziroma FASADNA KOMPOZICIJA
C – 1. stanovanjska poslopja
Pri oblikovanju fasade, oziroma pri formiranju fasadne kompozicije stanovanjskih poslopij starograjene strukture naselja sta se prav tako pojavljala dva vpliva, ki se med seboj dopolnjujeta:
– alpski [alpsko-cerkljanski] vpliv oblikovanja fasade – poudarjena zatrepna fasada stavb z osnosimetrično razporeditvijo pokončnih oken pravokotne oblike. Iz tega izhaja vodilo oblikovanja okenskih odprtin:
– oblika okenskih odprtin bivalnih prostorov naj praviloma sledi obliki pokončnega pravokotnika,
– okenske odprtine kletnih, pomožnih in podstrešnih prostorov so svobodnejših oblik in praviloma manjših dimenzij kot okenske odprtine bivalnih prostorov,
– v strešnem zatrepu stavb se v večini primerov pojavi zatrepna lina krožne, kvadratne, trikotne in pravokotne oblike, ki smiselno zaključi fasadno kompozicijo okenskih in vratnih odprtin.
V določenih primerih starograjene strukture naselja se pojavi okoli okenskih odprtin obroba v svetlem barvnem koloritu, katere kontinuiteta se priporoča tudi za bodočo zasnovo novograjene strukture naselja,
– mediteranski vpliv oblikovanja fasad obravnavanih stavb se izraža v sklopu zunanjih komunikacij, najpogosteje prisotnih na daljši, vzdolžni fasadi,
– lesena konstrukcija gankov praviloma na daljši fasadi, ni pa izključena konstrukcija zunanje komunikacije – ganka na zatrepni fasadi stavb. Oblikovanje balkonov novograjenih, prenovljenih stavb naj izhaja iz domačega tradicionalnega oblikovanja lesenih gankov,
– široki napušči so praviloma formirali nadstrešek nad gankom, oziroma so se široki napušči pojavljali tam, kjer je bila na fasadi stavbe prisotna lesena konstrukcija ganka.
Mediteranski tip stavbe ima v svoji notranji organizaciji prostorov formiran dodaten podstrešni prostor, imenovan mansarda, ki se navzven kaže v nizu okenskih odprtin manjših dimenzij, v odnosu do velikosti okenskih odprtin bivalnih prostorov, na daljši fasadi obravnavanih stavb.
Obdelava fasade mora biti izvedena z ometom gladke teksture, v svetlem barvnem tonu in naravnem materialu.
Lesena obloga zatrepov in vzdolžnih fasad obravnavanih stavb ni primerna.
Kolikor se izkaže potreba po senčilih okenskih odprtin, se izvedejo polkna ali notranja senčila.
Na izpostavljenih fasadah niso dovoljene panoramske, okenske odprtine.
C – 2. gospodarska poslopja
Prav tako sta se alpski [alpsko-cerkljanski] in mediteranski vpliv uveljavila pri oblikovanju fasad gospodarskega poslopja:
– alpski vpliv se kaže v strmem strešnem naklonu, v značilni alpski strešni kritini in v navzven bolj zaprti zasnovi prostostoječega stavbnega kubusa,
– mediteranski, adicijski tip gospodarskega poslopja z značilno leseno konstrukcijo latnikov, opornikov na daljši fasadi obravnavanih poslopij. Stavbna kompozicija poslopja se odpira navzven v pripadajoč prostor – ambient.
Finalno obdelavo fasad gospodarskega poslopja praviloma sestavlja vidna kamnita konstrukcija nosilnih, obodnih sten. Priporoča se naveden nivo obdelave fasad prenovljenih, novograjenih gospodarskih poslopij, s tem da se pri prenovi kamnitih fasad obstoječih gospodarskih poslopij najprej izvede ustrezna sanacija, utrditev in zaščita obravnavanih nosilnih zidov poslopij.
C – 3. pomožni objekti
Pomožne objekte naj tvori lesena, zidana ali kamnita konstrukcija, krita z dvokapno strešno konstrukcijo, v kompozicijskem sklopu s pripadajočim poslopjem ali samostojno. Naklon strešne konstrukcije pomožnega objekta se določi v odnosu do pripadajočih stanovanjskih ali gospodarskih poslopij, oziroma v odnosu do ambienta, kateremu pomožni objekt pripada. Pri pomožnih objektih se dopušča tudi enokapnica, vendar v vizualno kvalitetnem kompozicijskem sklopu s pripadajočim poslopjem.
C – 4. oblikovanje fasadne kompozicije novopredvidenih ali prenovljenih stavb z javno in poljavno vsebino
Oblikovanje fasad zgoraj navedene grajene strukture naj izhaja iz arhitekturnih kvalitet značilnosti predhodne stavbne mase (nadomestna gradnja ali prenova obstoječe grajene strukture), oziroma iz arhitekturnih kvalitet, značilnosti prostora, ambienta, kateremu bo stavba pripadala.
D – OBLIKOVANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Oblikovanje stavbnih zemljišč, oziroma zemljišč v notranjem okviru ambienta starograjene strukture naselja naj izhaja iz naravnih materialov in oblik:
– v okviru zunanjega prostora se priporočajo oporni zidovi grajeni iz kamna, oziroma z vidno zunanjo kamnito strukturo zidu, poraslo z nizko rastočo vegetacijo,
– ograje nepokritih površin naj se izvedejo v leseni ali železni izvedbi enostavnih oblik z vertikalno členitvijo (nezaželjeni so okrogli profili železnih palic kot sestavnih elementov zgoraj obravnavanih ograj),
– zaželjene so ponovne zasaditve trt neposredno ob fasadah stavb. Praviloma so se trte pojavljale na fasadah stavb z izstopajočim mediteranskim vplivom (lesena konstrukcija gankov), ni pa izključeno, da se trta pojavi tudi na fasadah z izstopajočim alpskim [alpsko-cerkljanskim] vplivom,
– opuščene gnojnike iz betonskih konstrukcij se v okviru ozelenitve zunanjih površin, kolikor niso ti predvideni za odstranitev, obloži na zunanji strani s kamnito oblogo, v notranjem okviru obravnavane konstrukcije se zasadi nizko rastoča vegetacija,
– vse dostope, uvoze k posameznim stavbam obstoječe ali novopredvidene grajene strukture naselja se utrdi, oziroma uredi s čimbolj naravnimi materiali (peščene, travnate površine, kamniti tlak, ipd).
V primerih, ko niso s tem odlokom opredeljena merila in pogoji za posege v prostor, je potrebno smiselno upoštevati določila veljavnih prostorskih ureditvenih pogojev za to območje.

Kolikor se izkažejo predpisane tolerance za lociranje objektov in gabariti znotraj predvidenih funkcionalnih zemljišč novogradenj in nadomestni gradenj kot neustrezne, se lahko v opravičenih primerih spremenijo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi zazidalnega preizkusa.
Če se v postopku obnove objekta izkaže, da obnova objekta iz statičnih razlogov ni smotrna, se vrsta (sanacija, rekonstrukcija, rušitev) in pogoji gradbenega posega določijo na podlagi zazidalnega preizkusa.
Zazidalni preizkus lahko izdela pooblaščen projektant urbanist. Mnenje k izdelanemu zazidalnemu preizkusu poda upravni organ Občine Kobarid in izdelovalec UNO za to območje.

Pomen oznake DRV pri posameznih obravnavanih stavbah se navezuje na upoštevanje določil v projektnih in sanacijskih nalogah, izdelanih v okviru Državne tehnične pisarne Kobarid. Iz okvira teh nalog se izključujejo le določila v zvezi z strešno kritino, ki pa se določa po splošnih pogojih oblikovanja grajene strukture naselja, navedenih v 6. členu odloka.
Okrajšave:
SO = stanovanjski objekt
GO = gospodarski objekt
K = klet
P = pritličje
N = nadstropje
M = mansarda
KK = kota kleti
KP = kota pritličja
N1 = novogradnja s številko
Vzhodna urejevalna enota (1):
1. gradbeni (rekonstrukcijski) posegi po objektih:
– javni objekt št. 4: DRV 5 in rekonstrukcija in sanacija strehe,
– SO št. 7: DRV 9,
– GO 7: DRV 10,
– GO št. 8: DRV 14,
– GO št. 10:DRV 17,
– SO št. 12: DRV 21,
– GO št. 12: DRV 22,
– SO št. 13: DRV 23,
– SO št. 14: DRV 25,
– SO št. 10a: DRV 18.
2. ureditev funkcionalnih zemljišč:
– SO št. 7: DRV 9 in ohraniti obstoječi kamniti tlak ob stavbi (mačje glave),
– GO št. 7: ohraniti obstoječi kamniti tlak ob stavbi (mačje glave),
– GO št. 12: ureditev podpornih zidov in varovalne ograje proti cesti,
– SO št. 14: DRV 25,
– javni objekt št. 4: ureditev zunanjih dostopnih in dovoznih površin (obravnavano v okviru pripadajočega trga),
– SO št. 10a: DRV 18.
3. oblikovanje objektov,
– GO št. 6: oblikovanje strešne konstrukcije nad zidano konstrukcijo garažnega prostora,
– GO št. 7: zamenjava strešne kritine, oziroma poenotenje strešne kritine in obnova ter popravilo ganka na dvorišču; korekcija vogala, da se zagotovi 3 m širok prehod med objekti,
– SO št. 7: rekonstrukcija in sanacija obstoječih fasad, predvsem južne fasade in obnova zunanjih komunikacij, ohranitev likovne poslikave južne fasade,
– GO št. 8: DRV 14,
– GO št. 10: DRV 17,
– SO št. 12: DRV 21,
– GO št. 12: rušitev garaže in poenotenje strešne kritine,
– SO št. 13: DRV 23,
– SO št. 14: DRV 25,
– javni objekt št. 4: preoblikovanje južnega dela strehe in fasad stavbe.
Južna urejevalna enota (2):
1. gradbeni (rekonstrukcijski) posegi po objektih:
– SO št. 5: DRV 7,
– SO št. 7a: DRV 11,
– SO št. 7b: DRV 12,
– SO št. 16: DRV 28.
2. ureditev funkcionalnih zemljišč:
– SO št. 5: DRV 7 in dodatno zavarovanje zaključka opornega zidu z ograjo,
– SO št. 7b: DRV12,
– SO št. 7a: DRV 11,
– SO št. 16: DRV 28,
– Pri SO št. 7a, 7b in 16 se na južni strani lokacije stavb zasadi visokorastoča listopadna vegetacija.
3. oblikovanje objektov,
– SO št. 7a: DRV 11,
– SO št. 7b: DRV12,
– SO št. 5: DRV 7,
– SO št. 16: DRV 28 in zamenjava kritine ali sprememba kolorita kritine v opečno rdeč barvni ton.
Zahodna urejevalna enota (3):
1. gradbeni (rekonstrukcijski) posegi po objektih:
– SO št. 20a: DRV 35,
– GO št. 22: DRV 40,
2. ureditev funkcionalnih zemljišč:
– SO št. 20a: zunanja komunikacija – gank ne sme segati na cestišče oziroma ga ovirati,
3. oblikovanje objektov,
– SO št. 20a: oblikovanje južne fasade se izvede skladno s priloženimi grafičnimi usmeritvami,
– GO št. 22: DRV 40
Osrednja urejevalna enota (4):
1. gradbeni (rekonstrukcijski) posegi po objektih:
– SO št. 14: DRV 26 in korekcija južnega fasadnega zidu prizidka,
– GO št. 25: DRV 44 in sprememba namembnosti stavbe,
– SO št. 23: DRV 41,
– SO št. 20: DRV 37, ohrani se obstoječa višina stavbe,
– GO št. 28: DRV 50,
– obsežnejša rekonstrukcija in sanacija glede na določila v dokumentu DRV 50,
– pomožni objekt št. 29: DRV 52,
– GO št. 29: DRV 53 in izvedba strešne konstrukcije garaže,
– pomožni objekt št. 11: izvedba strešne konstrukcije in obnova fasad stavbe.
2. ureditev funkcionalnih zemljišč:
– SO št. 14: preoblikovanje funkcionalnega prostora pred stavbo ob rekonstrukciji in sanaciji vaške poti,
– GO št. 25: sprememba funkcionalnega zemljišča v javno dobro,
– SO št. 23: DRV 41 in zunanja ureditev se prilagodi oblikovanju trga, lastniku stavbe se zagotovi parkirno mesto v okviru predvidenih parkirnih površin pripadajočega trga,
– GO št. 28: omogoči se dostopnost iz trga navzgor – skladno z ureditvijo krožnega trga, oziroma ambienta.
3. oblikovanje objektov:
– SO št. 14: DRV 26,
– GO št. 25: oblikovanje rekonstruiranega objekta naj izhaja iz oblikovnih značilnosti obstoječega objekta in hkrati se prilagodi rešitvam ureditve trga,
– SO št. 23: DRV 41,
– SO št. 20: DRV 37 in ohrani se obstoječa višina objekta,
– GO št. 28: DRV 50, notranjost stavbe bo vsebinsko spremenjena v smeri javnega značaja vsebine,
– GO št. 29: DRV 53 in preoblikovanje fasad garaže in izvedba strešne konstrukcije garaže,
– pomožni objekt št. 11: obnova fasad stavbe in izvedba lesene konstrukcije ganka na južni fasadi.

Vzhodna urejevalna enota (1):
1. zakoličbeni elementi:
– garažni objekt št. 9: tlorisno obstoječ gabarit, višinsko obstoječ gabarit P, N z dodatno izvedeno strešno konstrukcijo,
– SO št. 10: v okviru obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritov.
2. tolerance:
– garažni objekt št. 9: po višini: + / -5%,
– SO št. 10: podaljšanje stavbe proti vzhodu za 0,50 m.
3. ureditev funkcionalnih zemljišč:
– SO št. 10: gnojniščna jama se pokrije.
4. oblikovanje objektov,
– garažni objekt št. 9: splošne smernice oblikovanja stavb so določene v 6. členu tega odloka.
Zahodna urejevalna enota (3):
1. zakoličbeni elementi:
– SO št. 22: v istih tlorisnih in višinskih gabaritih kot je obstoječi objekt.
2. ureditev funkcionalnih zemljišč,
– SO št. 22: ohranitev ali rekonstrukcija kamnitega tlakovanja klančin, dostopa na višje ležeči objekt.
3. oblikovanje objektov,
– SO št. 22: oblikovanje sledi oblikovanju obstoječega objekta
Osrednja urejevalna enota (4):
1. zakoličbeni elementi:
– SO št. 11: nadomestna gradnja v istih tlorisnih in višinskih gabaritih,
– SO št. 24: ohrani se ločna konstrukcija stropa kletnega prostora, novogradnja se izvede v okviru obstoječega tlorisnega in višinskega gabarita stavbe.
2. oblikovanje objektov:
– SO št. 11: ohranijo se alpski elementi pri oblikovanju nadomestne stavbe,
– SO št. 24: možna izgradnja lesene konstrukcije ganka na južni fasadi nadomestne stavbe znotraj gradbene črte.

Vzhodna urejevalna enota (1):
1. gabariti:
– SO št. 6: tlorisni gabarit v okviru obstoječih mer, horizontalno zamaknjen, skladno z zakoličbeno situacijo novopredvidene stavbe, višinski gabarit: K, P, M (ali podstrešje),
– SO št. 8: obstoječi tlorisni in višinski gabarit stavbe se ohranja, dopustna je korekcija tlorisa za vzpostavitev pravokotnega gabarita,
– pomožni objekt št. 13: tlorisni gabarit se na južni strani skrajša za 1,5 m, v odnosu na obstoječe stanje stavbe, višinski gabarit se ohranja
2. tolerance:
– SO št. 6: minimalna višina stavbe K, P in podstrešje z minimalno višino kolenčnega zidu 40 cm in naklonom strešne konstrukcije od 22° do 35°,
– SO št. 8: zamik stavbe za 0,50 m proti severu dane lokacije stavbe.
3. zakoličbeni elementi:
– SO št. 6: rahel zamik v skladu s zakoličbeno situacijo novopredvidene stavbe,
– SO št. 8: zamik stavbe za 0,50 m proti severu,
– pomožni objekt št. 13: na južni strani se stavba za ca. 1,5 m odmakne od cestišča, višinski gabarit stavbe se ne spremeni
4. ureditev funkcionalnih zemljišč:
– SO št. 8: ohraniti obstoječo strukturo tlaka pripadajočih zunanjih površin,
– pomožni objekt št. 13: funkcionalno zemljišče se zmanjša zaradi rekonstrukcije ceste
5. oblikovanje objektov:
– stanovanjsko poslopje št. 6: osnosimetrična razporeditev odprtin na izstopajoči južni fasadi stanovanjskega poslopja (gospodarsko poslopje je obravnavano tudi v tem sklopu),
– stanovanjsko poslopje št. 8: osnosimetrična razporeditev odprtin na izstopajoči južni fasadi poslopja,
– pomožni objekt št. 13: ohrani se kamniti zid in alpske prvine oblikovanja strešne konstrukcije.
Južna urejevalna enota (2):
1. Gabariti:
– stanovanjski in trgovski objekt št. 17: tlorisna gabarita dimenzije 9 × 12 m ter etaže: SO: K, P, N in trgovski objekt: K, P, M,
– GO št. 17: DRV 31
2. Idejna višinska regulacija:
– SO št. 17: KP: 571.30, + / -0,50m,
– trgovski objekt št. 17: KP 571,80, + / -0,50m,
– GO št. 17: DRV 31
3. Tolerance:
– stanovanjski in trgovski objekt št. 17: + / -15% tlorisnega gabarita vrisanega tlorisnega obsega obravnavanih objektov
4. Zakoličbeni elementi:
– SO št. 17: gradbena črta S in Z fasadni rob vrisanega objekta,
– objekt trgovine št. 17: gradbena črta S in V fasadni rob vrisanega objekta,
– GO št. 17: DRV 31
5. Ureditev funkcionalnih zemljišč:
– stanovanjski in trgovski objekt št. 17: ureditev dostopov, dovozov na kmetijske obdelovalne površine ob spodnjem delu stavb, ureditev parkirišč za namen funkcioniranja trgovske dejavnosti,
– GO št. 17: DRV 31
6. Oblikovanje objektov:
– stanovanjski in trgovski objekt št. 17: splošni pogoji oblikovanja stavb, določeni v 6. členu tega odloka,
– GO št. 17: DRV 31.
Zahodna urejevalna enota (3):
1. gabariti:
– SO št. 21: 9 × 12 m, z vkopano garažo in pokrito teraso,
– SO št. 20: tlorisna oblika v črki L, dimenzija tlorisnega gabarita znotraj oboda 11 × 14 m, etažnost se giblje med K, P, M in K, P
2. tolerance:
– SO št. 21: tlorisna toleranca + / -10 m2, KK + / - 30 cm,
– SO št. 20: KK + / -60 cm
3. zakoličbeni elementi:
– SO št. 21: gradbeno črto tvori J in V rob vrisanega objekta, višina je K, P, M,
– SO št. 20: gradbeno črto tvori S, V in J rob vrisane stavbe
4. ureditev funkcionalnih zemljišč:
– SO št. 21: ureditev dostopa do bivalnih prostorov stavbe, ureditev vkopane garaže in vrta,
– SO št. 20: ureditev dovoza, dostopa
5. oblikovanje objektov:
– SO št. 21: oblikovanje teras na V in Z fasadi – upoštevati splošne pogoje oblikovanja stavb določenih v 6. členu tega odloka, naklon strehe naj se določi v intervalu med 20° in 35°,
– SO št. 20: izoblikuje se različen naklon strešnih konstrukcij: 24° in 35°, izvede se značilna konstrukcija gankov na V fasadi, na južni fasadi (izstopajoči fasadi) se izrazi osnosimetrična razporeditev okenskih odprtin
Osrednja urejevalna enota (4):
1. gabariti:
– SO št. 26: tlorisne mere: 8 × 11m, višina: K, P, M,
– SO št. 28: tlorisne mere se sorazmerno zmanjšajo, etaže K, P (podstrešje ali mansarda),
– SO št. 25: sledi isti širini sosednje stavbe, gospodarskega poslopja, s tem da se proti vzhodu stavba skrajša za ca. 2 m. Etaže: K, P, N,
– stanovanjska stavba št. 19: tlorisni obseg: 12 × 9 m, višina: P, N (podstrešje ali mansarda),
– SO št. 15: tlorisni gabarit novopredvidene stavbe se na južni strani zmanjša za ca. 1 m,
– GO št. 16: tlorisni gabarit se na zahodni in severni strani obstoječe stavbe skrajša za 1 m.
2. idejna višinska regulacija:
– SO št. 26: KK: 582,30 m,
– SO št. 28: KP + / -60 cm,
– SO št. 25: višinsko se prilagodi obstoječi stavbi
3. tolerance:
– SO št. 26: tlorisna toleranca je + / -10%. Gradbena črta je S in Z rob vrisanega objekta, višinsko toleranco predstavlja mansarda,
– SO št. 28: višinsko toleranco predstavlja mansardni prostor,
– SO št. 15: maksimalna višina je višina obstoječega prizidka
4. zakoličbeni elementi:
– SO št. 26: gradbena črta je Z in S fasadni rob vrisanega objekta,
– SO št. 28: gradbena črta je S in Z fasadni rob vrisanega objekta,
– SO št. 25: se prilagodi obstoječemu objektu,
– SO št. 19: gradbena črta je Z in S fasadni rob vrisanega objekta,
– SO št. 15: gradbena linija se formira po obstoječi stavbi,
– GO št. 16: v skladu z vrisano situacijo
5. ureditev funkcionalnih zemljišč:
– SO št. 26: ureditev dostopa k sosednji stavbi št. 25 in obnova ali prezidava kamnitega zidu na stiku s cesto št. 3,
– SO št. 28: zaradi utesnjenosti se zagotovi zaprt garažni prostor v okviru oblikovanja osrednjega trga – predvidena površina za namen parkiranja in za namen zaprtih garažnih prostorov. Glavni dostop v stavbo se formira iz severne smeri,
– SO št. 25: ureditev vzdolžne terase ob objektih št. 25 – izvedba zunanje komunikacije na teraso, in sicer v vogalnem delu trga,
– SO št. 19: obstoječo garažo in gospodarsko poslopje se formira v sklopu celotnega vrisanega stavbnega kompleksa,
– SO št. 15: preoblikovanje vhodnega dela stavbe,
– GO št. 16: ureditev pripadajočega funkcionalnega zemljišča ob cesti
6. oblikovanje objektov:
– SO št. 26 oblikovanje po splošnih pogojih (možnost ganka na vzhodni strani). Naklon strešine 35°,
– SO št. 28: naklon strešin 35° ali več ter upoštevanje določil v DRV 48,
– SO št. 25: oblikovanje stavbe se prilagodi splošnim usmeritvam oblikovanja v 6. členu tega odloka in oblikovanju osrednjega trga,
– SO št. 19: naklon strešne kritine do 35° in možnost zunanje komunikacije – ganka na južni fasadi,
– SO št. 15: naklon strešne konstrukcije nad 30° in oblikovanje po splošnih pogojih oblikovanja stavb določenih v 6. členu tega odloka,
– GO št. 16: finalna obdelava fasad stavbe v vidni strukturi kamna in ohranitev obstoječega strmega naklona strešne konstrukcije in lesene konstrukcije ganka na južni fasadi, s tem da se ga obnovi tako, da ne ovira cestišča

V celoti se poruši:
– SO št. 18. To stavbno zemljišče postane javna površina. Uredi se parkirišče na zgornjem nivoju in garaže v pritličju,
– SO št. 27. Na to lokacijo se postavi nadomestno hišo št. 26,
– SO št. 20. Ta površina postane funkcionalno stavbno zemljišče,
– SO št. 26. Ta površina postane funkcionalno stavbno zemljišče.

– montažna garaža stanovanjske hiše št. 20. Odstranitev je zaradi neustreznega videza in ureditve ceste,
– delna rušitev gospodarskega objekta št. 13 za ca. 1 m v obcestnem pasu zaradi širitve ceste,
– delna rušitev stanovanjske stavbe št. 15 na južnem delu za približno 1 m, zaradi širitve ceste,
– vogalna rušitev gospodarskega poslopja št. 7 zaradi ureditve dostopnosti k stanovanjskim hišam št. 7 in 8,
– rušitev južnega dela zidu vmesnega prizidka stanovanjske hiše št. 14 zaradi širitve ceste,
– rušenje dodanega balkona in stopnišča na cestni fasadi stanovanjske hiše št. 24 zaradi širitve poti,
– odstranitev opuščenih gnojnikov pri stanovanjskih hišah št. 7a, 22 zaradi razširitve cestišč oziroma trgov,
– rušitev neprimerno lociranih garaž pri stanovanjskih hišah št. 12 in 19 ter garaže pri št. 25 zaradi ureditve trga,
– rušitev pomožnega objekta stanovanjske hiše št. 16 zaradi nepreglednosti križišča in neurejenosti objekta.

Južna urejevalna enota (1):
– GO št. Ng1 in Ng2: gabariti, idejna višinska regulacija, tolerance, zakoličbeni elementi, zunanja ureditev in oblikovanje po pogojih tehnične pisarne (DRV št. 31)
Zahodna urejevalna enota (3):
1. gabariti:
– SO št. N1: maksimalni tloris 12 × 9 m, višina K+P+1, prizidan objekt 5 × 6 m,
– SO št. N2: tloris 12 × 9 m, višina K+P+1,
– SO št. N3: tloris 6 × 6 m, višina K+P,
– SO št. N4: tloris 10 × 13 m, višina K+P+1,
– SO št. N5: 12 × 9 m, višina K+P+1, samostojen objekt 5 × 6 m,
– SO št. N6: tloris 13 × 8 m, višina K+P+1,
– SO št. N7: tloris 10 × 9 m, višina K+P.+1
2. idejna višinska regulacija:
– SO št. N1: kota kleti (KK)= 571,00 m, kota garaže (KG)= 572,00 m,
– SO št N2: KP= 579,20 m,
– SO št. N3: KP= 579,00 m,
– SO št. N4: KK= 581,00 m,
– SO št. N5: KK= 570,70 m, KG= 571,00 m,
– SO št. N6: KK= 571,00 m,
– SO št. N7: KK= 571,00 m.
3. tolerance:
– SO št. N1: stanovanjske površine – tloris =
-15%, etažnost = K+P+1 ali K+P+M, KK= + / -1,00 m,
– SO št. N2: stanovanjske površine + / -10%, etažnost = K+P+1 ali K+P+M, KK=+ / -0,5 m,
– SO št. N3: stanovanjske površine-tloris = +2 m, KK= + / -0,50 m,
– SO št. N4: stanovanjske površine-tloris = + / -10%, etažnost = K+P+1 ali K+P+M, KK= + / -0,30 m,
– SO št. N5: stanovanjske površine-tloris = + / -10%, etažnost = K+P+1 ali K+P+M, KK= + / -1,00 m,
– SO št. N6: stanovanjske površine-tloris = + / -10%, etažnost = K+P+1 ali K+P+M, KK= + / -1,00 m
4. zakoličbeni elementi,
– SO št. N1: v okviru maksimalnega gabarita,
– SO št. N2: gradbeno črto tvori SZ in SV rob vrisane stanovanjske hiše,
– SO št. N3: gradbeno črto tvori SV in SZ rob vrisane stanovanjske hiše,
– SO št. N4: gradbeno črto tvori JV rob vrisane stanovanjske hiše,
– SO št. N5: gradbeno črto tvori vzhodni in severni rob vrisane stanovanjske hiše,
– SO št. N6: gradbeno črto tvori SZ rob vrisane stanovanjske hiše,
– SO št. N7: gradbeno črto tvori zahodni in severni rob vrisane stanovanjske hiše
5. ureditev funkcionalnih zemljišč,
– SO št. N1-N7: zunanji zidci in parapeti so iz naravnega kamna, utrjene površine so iz tlakovcev ali tradicionalne s položenimi kamni. Pasovna drevesna zasaditev, ki razpolavlja to ureditveno enoto poteka: pri objektu N4 pred JV fasado, med objektoma N2 in N3, ter med objektoma N5, N6.
Pri ostalih ureditvah se upošteva splošne pogoje oblikovanja.
6. oblikovanje objektov,
– SO št. N1 – N7: naklon strešin za objekte N1, 3, 4, 5, 7 je 35°, za objekte N2, 6 pa 24°. Kritina so profilirani elementi rdečih barvnih tonov. Upoštevajo se še splošni pogoji oblikovanja.

Javne površine v vasi Spodnje Drežniške Ravne so:
– vaška dostopna cesta z omrežjem vaških poti med hišami (vaška pot 1, 2, 3, 4),
– dovozna pot k čistilni napravi (5),
– vaški trgi (zahodni, osrednji, vzhodni),
– parkirni prostori,
– prostori za zbiranje odpadkov in smeti,
– igralna površina za igre z žogo,
– peš povezovalna pot v zahodni urejevalni enoti
Zaključni sloj poti:
– 1, 2 asfalt,
– 3, 4 tlakovci – npr. iz kamna, mulda po sredini,
– 5 makadam.

VAŠKE POTI:
Dostopna vaška cesta [1] se razdeli v vasi na spodnji (južni) krak in zgornji (severni) krak [2] v vzdolžni smeri.
V prečni smeri pa ta dva kraka prečkata vaški cesti [3] in [4]. Nova cesta [5] predstavlja novo urejen dostop do bodoče lokacije centralne čistilne naprave.
Oblikovanje vozne površine je asfalt v kombinaciji s tlakovanjem v avtohtonem materialu (pot št.3).
VAŠKI TRGI:
Projektno dokumentacijo za oblikovanje trgov lahko izdela pooblaščen projektant urbanist. Mnenje k izdelanemu zazidalnemu preizkusu poda upravni organ Občine Kobarid in izdelovalec UNO za to območje,
– vzhodni vaški trg je vstopni prostor v vas, ki obsega asfaltirano vozno in parkirno površino okrog vaškega objekta št. 4, ki je delno tlakovan v polkrožni obliki z osrednjim listnatim drevesom in leseno izvedbo krožne klopi. V zaledju je prostor za postavitev zabojnikov za različne vrste odpadkov (gospodinjski, steklo, papir,...). V pobočju za stavbo št. 4 je urejeno igrišče (večnamenska asfaltirana ploščad). Igrišče je postavljeno na izravnano teraso in je proti pobočju utrjeno z ozelenjenimi škarpami. Igrišče je delno zaščiteno z mrežo. V sklopu obravnavanega trga je predvidena tudi površina za obračališče avtobusa,
– osrednji vaški trg oblikuje križišče vaških poti med stavbami št. 25, 12, 16 in 15. Ti objekti so predvideni za prenovo v obstoječem gabaritu (št. 12) ter nadomestne gradnje na isti lokaciji z manjšimi korekcijami (št. 25, 15 in 16). V objektu št. 25 je predvidena gostinsko turistična ponudba z zunanjo gostinsko teraso, ki oblikuje vizualno podobo parterja trga. Zaradi naklona terena je predvidena škarpa z nišami za dve listopadni drevesi (kostanj, lipa) ter krožno postavljenimi klopmi. Na vogalu, ob stopnicah na gostinsko teraso je umeščen okroglo oblikovan vaški vodnjak. Škarpa je zidana v naravnem (avtohtonem) kamnu. Gostinska terasa je tlakovana, ograje in zidci so grajeni iz kamna in opremljeni z ustreznimi ograjami,
– zahodni vaški trg je prostor nad prekritim potokom Log med stavbami št. 22, 28, 23 in 20. Prostor je prekrit s krožno postavljenim tlakom, osrednjim drevesom v okroglem koritu in radialno tlakovanimi parkirišči. Proti obstoječim stavbam se krožna zasnova nadaljuje v pobočje s terasnimi stopnicami, ki vodijo na zgornjo vaško pot. Obstoječi cestni zavoj poti št. 2, se v tem delu nekoliko izravna.
PARKIRNI PROSTORI:
Na območju celotne vasi je predvidena ureditev 35 parkirno-garažnih mest:
– 13 PM na vzhodnem vaškem trgu,
– 6 PM in 4 garaže na prostoru osrednjega vaškega trga,
– 5 PM pred bodočo stavbo trgovine,
– 6 PM na prostoru zahodnega vaškega trga.
Parkirni prostori v območju vzhodnega in zahodnega vaškega trga so tlakovani in opremljeni z maščobolovilci, v osrednjem trgu pa z ozelenitvami in z zaščitno ograjo kamnite ali druge primerne izvedbe.
PROSTORI ZA ZBIRANJE ODPADKOV:
– vzhodni vaški trg: asfaltirana in ograjena površina z lastnim peš dostopom in dovozom za komunalno vozilo. Prostor mora biti dovolj velik za postavitev tri do štiri 900 l posod za zbiranje odpadkov,
– zahodni del vasi: prostor z obračališčem za komunalno vozilo in listopadnim drevesom. V sredini urejena ploščad mora biti dovolj velika za namestitev tri do štiri 900 l zaprtih posod za zbiranje odpadkov. Ta lokacija služi tudi za občasno akcijsko zbiranje kosovnega materiala za takojšen odvoz.
IGRIŠČE:
Asfaltirana površina dim. ca. 17 × 30 m, obdana z opornimi zidovi iz betona, obloženega z avtohtonim kamnom. Škarpe so ozelenjene s plezalkami, kompleks pa je dodatno ozelenjen z vzhodne smeri z novimi listopadnimi drevesi. Višinske razlike za dostop na igralni plato so premoščene s stopnicami ali klančinami (ob potoku). Varovalne ograje so iz žičnega pletiva, ki je ozelenjeno s plezalkami.
PEŠ POVEZOVALNA POT:
V novem zazidalnem kompleksu zahodnega dela naselja je pot speljana diagonalno čez območje nove zazidave. Pot je tlakovana v avtohtonem materialu, brez stopnic. Ograjni zidovi so nizki ali urejeni kot žive meje.

Ureditev cestne infrastrukture v naselju Spodnje Drežniške Ravne obsega ureditev, delno razširitev in novogradnjo dela poti na delu, kjer se predvidijo nove zazidalne površine. Osnova prometne ureditve ostaja sedanja glavna pot skozi vas, ki pa je zaradi ozkosti v sedanji obliki praktično neuporabna za normalno funkcioniranje vasi. Osnovno cesto (2) je potrebno mestoma razširiti tako, da se zagotovi minimalni vozni profil širine 3 m. Druga pomembna cesta (1) za povezavo z novopredvideno pozidavo na zahodni strani vasi se izvede z odcepom po sedanji poti in nadaljuje z delno novogradnjo in preko nasutja z delno rekonstrukcijo starega kolovoza v celotni dolžini novopredvidene pozidave. Ta cesta se izvede večje širine, do 3,5 m, kar omogoča dostop komunalnih in interventnih vozil do zapadnega dela naselja, kjer se uredi tudi obračališče. Za dostop v zgornji del vasi se koristijo rekonstruirane obstoječe poti (3 in 4), ki potekajo pravokotno na obe osnovni poti. Skloni vozišč se z manjšimi vzdolžnimi korekcijami prilagodijo obstoječim niveletam sedanjih cest in novoprojektiranih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Na vseh cestah se uredijo prečni nakloni in zavaruje vozišče z robniki tako, da se uredi odvod meteornih voda in vzdrževanje cest. Z izvedbenim projektom cest se določijo vsi potrebni tehnični elementi (podolžni profili, prečni profili, zakoličbeni elementi novoprojektiranih cest, spodnji ustroj cest, tip vozišča, način tlakovanja, odvodnjavanje cest, ureditev parkingov, ureditev pešpoti izven vozišč) za gradnjo in rekonstrukcijo cest.

Zaradi strnjenosti naselja in otežene dostopnosti do stanovanjskih objektov ni možno zagotoviti garažiranja in parkingov pri vsakem objektu, razen pri novozgrajenem delu vasi. V ta namen se predvidi troje mest za javno parkiranje, in sicer takoj na začetku vasi (vzhodni vaški trg), v centralnem delu vasi (vaška trgovina) in ob zahodnem vaškem trgu. Za ta namen se pridobi cca. 25 parkirnih mest, kar zadošča za domačine, ki nimajo svojih parkirnih mest ali garaže, kot tudi za goste in obiskovalce.
Dostava do posameznih objektov je mogoča za manjša dostavna tovorna vozila in za intervencijska vozila.

Celoten pešpromet se odvija po rekonstruiranih cestah v vasi, pločniki za pešce niso predvideni, niti jih ni možno izvesti. Obstoječe pešpoti med hišami se uredijo, uredijo se tudi pešpoti nad vasjo.

Naselje se opremi z ločenim kanalskim sistemom. Zaradi razgibanosti terena se mestoma vodi del meteorne kanalizacije ločeno od fekalne, v večjem delu pa se obe kanalizaciji vodita skupaj. Gradnja greznic za stanovanjske hiše ni možna zaradi pomanjkanja prostih površin, zato je nujna gradnja čistilne naprave.
Glavni fekalni kanal poteka po novorekonstruirani cesti (1) od skrajnega zahodnega dela naselja, predvidenega za novogradnjo, preko nasipa (ruševine) in potoka pod objektom vaške trgovine in preko platoja pod vasjo do lokacije čistilne naprave. V delu ob novem naselju do potoka poteka vzporedno tudi kanal za meteorno vodo, ki se priključi na potok.
Drugi vzporedni krak poteka po obstoječi cesti na zahodnem delu (nad novopredvidenim zazidalnim kompleksom), tako da se kanal za meteorno vodo priključi na potok, kanal za fekalno vodo pa vodi do zahodnega vaškega trga pravokotno na osnovni kanal. Na naveden pravokotni fekalni kanal se priključita tudi dva krajša kanala iz kompleksa parkinga. Obe trasi se vodita ločeno (fekalna in meteorna) s priključkom meteorne vode v potok.
Za odvod fekalnih voda iz zgornjega dela vasi se izvede nov vertikalni priključek na osnovni kanal.
Za odvod fekalnih voda iz vzhodnega dela se zgradi kanal s pravokotnim priključkom na osnovni kanal. Odvod meteorne vode v tem delu vasi in delu zgornje vasi se vodi ločeno v potok na vzhodnem delu vasi.
Vse rekonstruirane ceste se opremi s požiralniki za meteorno vodo, enako je potrebno vso vodo strešin voditi v meteorno kanalizacijo.
Lokacija čistilne naprave je predvidena na vzhodnem delu vasi, pod obstoječim platojem. Predlaga se izgradnja biološko kemične vkopane čistilne naprave za ca. 200 enot, kar perspektivno omogoča tudi priključitev Zg. Drežniških Raven na čistilno napravo. Tip čistilne naprave se določi s projektom.
Pri predvidenih lokacijah novih hlevov in pri rekonstruiranih obstoječih gospodarskih objektih (hlevih) se mora predvideti ureditev gnojnih jam v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).

Kot vodni vir za ureditev vodooskrbe za Spodnje Drežniške Ravne ostaja še naprej zajetje Tresilo, ki se nahaja vzhodno nad vasjo v oddaljenosti ca. 300 m na koti 625 m. Iz istega zajetja se napajajo tudi vas Jezerca, Magozd in naselja Kobarid, Mlinsko in Idrsko. Za zagotovitev zahtevanih pogojev (sanitarnih, požarnih in tehničnih) je potrebno obstoječi vodovodni priključek ojačati in zgraditi nov vodohran za požarno vodo.
Predvidi se zamenjava obstoječega cevovoda po obstoječi trasi. Mikrolokacijo vodohrana se določi s projektom. Lokacija se predvidi na koti 620 m v neposredni bližini zajetja Tresilo na parc. št. 1224 in 1225/1, k.o. Drežnica. Iz vodohrana se vodi nov cevovod do vasi, kjer se izvede kompletno novo vodovodno omrežje z novimi priključki za stanovanjske hiše in gospodarske objekte.
Glavna trasa vodovoda se vodi po cesti 3 do vaške trgovine s pravokotnimi odcepi po cesti 1 in cesti 2. Na to glavno omrežje se izvršijo priključki za posamezne skupine hiš. Za več hiš skupaj se določijo lokacije vodomernih jaškov, iz katerih se napajajo posamezni uporabniki.
Predvidi se montaža 5 hidrantov, kar zagotavlja ustrezno požarno zaščito vasi.
S projektom za izvedbo se določi potrebne tehnične elemente (velikost rezervoarja, profili cevi, števčni jaški, hidranti).

Vas se napaja preko prostozračnega srednjenapetostnega priključka iz jamborske TP (transformatorska postaja), locirane na platoju pod vasjo.
Iz obstoječe TP se izvede celotno NN (nizko napetostno) omrežje v kabelski kanalizaciji, ki se vodi po cestah 1, 2, 3, 4 in pešprehodih do posameznih uporabnikov. Do vsakega uporabnika se iz RO omarice vodi do PMO omarice kabelski priključek. Vsak uporabnik mora imeti lastno PMO omarico na fasadi ali prosto stoječo, v kateri je lahko eno ali več merilnih mest. PMO omarice se napajajo z zankanjem iz KR razdelilcev, ki so lahko prostostoječi ali vgrajeni v fasade objekta. Mikrolokacije jaškov, KR omaric in PMO omaric ter profile kablov in kabelske kanalizacije se določijo s projektom.
Za napajanje naselja se uporabijo kabli Al preseka 150, 70, 35 mm2.

Do vasi Spodnje Drežniške Ravne je speljana zračna TK linija, ki se pred vasjo pri odcepu ceste za Zgornje Drežniške Ravne zaključi v telefonski omarici na drogu. Do Spodnjih Drežniških Raven poteka odcep zračne linije s kablom TK 53 UM 20 × 4 × 0,6.
Iz obstoječe glavne omare na drogu na platoju pod vasjo se predvidi kabliranje omrežja, ki poteka v kabelski kanalizaciji v kvaliteti Stigmaflex 0 110 mm.
Kabelska kanalizacija bo potekala v glavnem po glavnih cestah, na razvodnih točkah bodo izdelani jaški. Iz razvodnih jaškov se vršijo priključki do uporabnikov, kjer se montirajo na fasadi zidne telefonske omarice. Predvidi se izdelava dvocevne kanalizacije, kar v perspektivi omogoča tudi ureditev sprejema TV preko kabla in rezervo za ostale informacijske sisteme.
Obstoječe primarno TK omrežje (dovod) zadošča za potrebe vasi. Vse tehnične elemente (dimenzije kablov, mikrolokacija jaškov in zidnih omaric, število in velikost cevi) se določi s projektom za izvedbo.

Osvetli se vse površine, namenjene pešcem, še zlasti pa območje vseh treh trgov v vasi. Javna razsvetljava se predvidi v kabelski izvedbi, ki poteka v isti trasi kot NN omrežje. Tip svetilk določi urbanist naselja. Tipe in prereze kablov, umestnost nočne ali polnočne osvetlitve naselja, način prižiganja ter premer in število cevi se določi s projektom za izvedbo.
Luči javne razsvetljave se montirajo na fasade stanovanjskih objektov ali na samostojne drogove.

Zaradi ozkosti cest se predvidi zbiranje smeti v skupnih zabojnikih vsebine 900 l, ki se locirajo na dveh lokacijah in sicer:
– lokacija vaška trgovina in,
– lokacija vzhodni vaški trg.
Za postavitev zabojnikov se predvidi poseben prostor. Odvoz smeti iz vasi je obvezen enkrat tedensko. Za odlaganje specialnih odpadkov (papir, steklo) se postavijo zabojniki na lokaciji zahodni vaški trg.

Nova prometna ureditev vasi omogoča dostop intervencijskih gasilskih vozil do vseh delov vasi kot tudi poti za evakuacijo ljudi, živali in premoženja v primeru požara. Z izgradnjo novega rezervoarja in montažo petih nadzemnih požarnih hidrantov je požarna varnost zagotovljena. Pri izdelavi projektne dokumentacije za rekonstrukcije objektov se upošteva s tehničnimi normativi zahtevane varnostne odmike med objekti.

V vasi Spodnje Drežniške Ravne ne obstajajo viri, ki bi povzročili hrup (promet, proizvodnja), zato se ne predvidi nikakršnih ukrepov ali zavarovanj za zaščito vasi proti hrupu.

Vas leži na dokaj strmem pobočju, zato je potrebno posvetiti skrb tudi zaščiti vasi pred meteornimi zalednimi vodami in snežnimi plazovi. Vse zaledne vode so speljane v obstoječe potoke, ki prečkajo samo vas. Preveriti je potrebno prepustnost zaprtih kanalov skozi vas in te kanale po potrebi povečati, posebno skrb pa je potrebno zagotoviti za redno kontrolo in vzdrževanje pokritih kanalov.

Energetski vir za ogrevanje stanovanjskih objektov so drva, lahko kurilno olje in plin. Potrebno je urediti odvod dima preko ustreznih kvalitetnih dimnikov preko strehe. Pri določanju lokacij za cisterne kurilnega olja je potrebno upoštevati smernice zdravstvenega in požarnega inšpektorja.

Ohraniti je potrebno krajinsko zanimivost dobro razpoznavne gručaste vasi s hudourniškimi potoki in njihovo drevesno poraslostjo, ki očrtuje robove naselja.
Priporočljiva je zaščita najstrmejših brežin, ki se pojavijo v severnem in vzhodnem robu naselja pred izpiranjem, s primerno drevesno zasaditvijo in grmovnicami.
Še posebej je potrebno hortikulturno urediti območje športno-rekreacijskih površin v vzhodni urejevalni enoti. Oporne zidove in ograje je potrebno ozeleniti.
Značilnosti ozkih zelenih pasov v smeri S-J naj se izvede tudi na območju predvidene zazidave v sredini zahodne urejevalne enote.
Znotraj naselja je potrebno izvesti posamične drevesne zasaditve, ki so prikazane v ureditveni situaciji.
V južni urejevalni enoti je potrebno pozeleniti rob naselja z drevesi zaradi odprave motilnosti stanovanjskih hiš, ki kvarno vplivajo na podobo vasi, še posebej to velja za stanovanjsko hišo št. 16.

Oblikovna priporočila iz 8. člena tega odloka za posamezne stavbe obstoječe grajene strukture naselja se izvedejo skladno z izvajanjem etapnosti prenove posameznih stavb v časovnem zamiku.
Obnova in gradnja novih objektov mora biti usklajena z dinamiko gradnje infrastrukturnih objektov. Napeljave v objektih morajo biti priključene na javno infrastrukturno omrežje (vodovod, fekalna kanalizacija in elektrika).

Preostala zemljišča predvidenega ureditvenega načrta, ki se bodo urejala v naslednjih fazah, so do takrat v obstoječi funkciji.

– uskladitev zemljiškega katastra,
– pridobitev lastništva za javne potrebe,
– izvedba javne infrastrukture,
– izvedba javnih objektov in površin,
– ureditev sistema stimulacije prebivalcev za ureditev posegov skladno s pogoji in merili ureditvenega načrta obnove,
– izdelava strategije razvoja naselja,
– zagotavljanje kontinuitete izvedbe ureditvenega načrta obnove,
– nadzor nad skladnostjo izvedenih posegov z ureditvenim načrtom obnove.

Ureditveni načrt obnove za naselje Spodnje Drežniške Ravne je stalno na vpogled na Občini Kobarid.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja za to pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.