Na podalgi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. februarja 1999.

Ta zakon ureja način in postopek ugotavljanja vzajemnosti, določene s tem zakonom, kot pogoja za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji.

Tujci po tem zakonu so:
a) fizične osebe, ki niso državljani Republike Slovenije;
b) pravne osebe, ki imajo svoj sedež zunaj Republike Slovenije.

Pogoj vzajemnosti se ugotavlja po tem zakonu vedno, ko tujec pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji ne glede na ostale pogoje pridobivanja lastninske pravice tujcev na nepremičninah, določene z zakonom ali z mednarodno pogodbo, razen če s tem zakonom ni drugače določeno. Vzajemnost se ugotavlja za vsako nepremičnino posebej, ki je vpisana v zemljiško knjigo ali samostojno ali skupaj z ostalimi nepremičninami v posamičnem zemljiškoknjižnem vložku.
Določbe tega zakona se ne uporabljajo, če sta z zakonom ali z mednarodno pogodbo, ki urejata pogoje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah, določena drugačen način in postopek ugotavljanja vzajemnosti.

V zapuščinskem postopku se vzajemnost kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z dedovanjem, pri zakonitem dedovanju in pri oporočnem dedovanju, ko je dedič tujec, ki bi bil dedič tudi po zakonitem dedovanju, domneva do dokaza o nasprotnem.
Kadar je potrebno v zapuščinskem postopku zaradi dedovanja nepremičnine vzajemnost ugotoviti, sodišče prekine postopek. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje, na način in po postopku, določenem v tem zakonu.

Pri pridobivanju lastninske pravice na nepremičnini zgrajeni na ali pod zemljiščem, na katerem je ustanovljena stavbna pravica, se vzajemnost ugotavlja pred pridobitvijo stavbne pravice na zemljišču.

Vzajemnosti ni potrebno ugotavljati za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, sklenjenega namesto razlastitve, če je razlastitveni upravičenec država.
Vzajemnosti ni potrebno ugotavljati za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla menjave, če sta predmet menjalne pogodbe istovrstni nepremičnini, ki ležita na enakovrstnem območju v Republiki Sloveniji in sta po površini enaki oziroma je nepremičnina, ki jo z menjavo pridobi tujec manjše površine. Mnenje pristojnega geodetskega organa o lastnostih nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe, morata pogodbeni stranki predložiti k predlogu za vpis lastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo.

Vzajemnost po tem zakonu je, če državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, v državi tujca lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji tujci, in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ali pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje kot je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano izpolnjevanje pogojev za tujce (materialna vzajemnost).
V primeru dvojnega državljanstva tujca se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima tujec stalno prebivališče oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel tujec stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
V primeru, če je tujec brez državljanstva se pri ugotavljanju vzajemnosti tujec v vlogi opredeli ali se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno prebivališče ali države, v kateri je imel tujec stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Vzajemnost ugotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo).
Vlogi za ugotovitev vzajemnosti je treba priložiti:
– osebne podatke tujca;
– dokazilo o državljanstvu;
– listino s podatki o nepremičnini, ki je predmet pridobitve (vrsta nepremičnine in območje, v katerem se nepremičnina nahaja);
– zemljiškoknjižni izpisek;
– izjavo tujca o tem, za kakšne namene pridobiva nepremičnino.
Vlagatelj mora ob vložitvi vloge izkazati pravni interes. Pravni interes izkaže z listino, s katero izkazuje vsaj enega od pogojev za pridobitev lastninske pravice po zakonu ali mednarodni pogodbi.
Podatki in dokazila iz prve, druge in tretje alinee drugega odstavka tega člena morajo biti predloženi v obliki javne listine v originalu ali overjeni fotokopiji. Listina iz tretje alinee drugega odstavka tega člena ne sme biti starejša od 45 dni od dneva izdaje listine.
Listino iz tretje alinee drugega odstavka tega člena izda Geodetska uprava Republike Slovenije v 30 dneh od prejema vloge za izdajo listine.
Obrazec za sestavo listine iz tretje alinee drugega odstavka tega člena in navodilo za izpolnjevanje listine predpiše minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za okolje in prostor, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Na podlagi popolne vloge iz prejšnjega člena, ministrstvo iz tekoče evidence, ki jo vodi ali na podlagi zaprosila v državo tujca pridobi podatke o tem, kako je v pravnem redu države, katere državljan je tujec oziroma, kjer ima pravna oseba sedež, urejeno pridobivanje lastninske pravice za državljana Republike Slovenije oziroma za pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji na istovrstni ali podobni nepremičnini, ki se nahaja na enakovrstnem ali podobnem območju.
Ministrstvo pošlje zaprosilo tuji državi, če presodi, da podatki iz tekoče evidence niso zadostna podlaga za odločanje v posamezni zadevi.
Pri ugotavljanju vzajemnosti v zvezi z konkretno nepremičnino mora ministrstvo zaprositi in pridobiti podatke, kako je pridobivanje lastninske pravice na nepremičnini urejeno v državi tujca v ustavi, zakonih ali podzakonskih predpisih, ki jih izda država ali morebitne lokalne skupnosti.
Če pravni red države tujca glede pridobivanja lastninske pravice tujca ni enoten, mora ministrstvo pridobiti podatke o tistem pravnem redu, ki velja za območje, kjer ima tujec stalno prebivališče.

Ko ministrstvo pridobi podatke iz prejšnjega člena, presodi:
– ali pravni red države tujca določa enake ali podobne pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah;
– ali je ureditev države tujca bistveno strožja od ureditve, ki za tujca velja v Republiki Sloveniji in pri tem predvsem upošteva pomembnost razlik v pravnih redih in dovršenost postopkovnih pravil z vidika pravnega varstva pravic za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah;
– ali po ureditvi v državi tujca državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, sploh ne more pridobiti lastninske pravice na enakovrstni ali podobni nepremičnini.

O obstoju vzajemnosti odloči ministrstvo z odločbo. Odločbo mora izdati v 90 dneh od dneva prejema popolne vloge. Šteje se, da je vloga popolna, ko ministrstvo poleg listin iz 8. člena tega zakona pridobi od zaprošene države vse zahtevane podatke.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena pritožba.
Zoper odločbo je mogoč upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vložijo tudi državni pravobranilec, državni tožilec in lokalna skupnost.
Če se med postopkom ugotavljanja vzajemnosti ugotovi, da mora tujec po zakonu ali mednarodni pogodbi, ki jo ratificira državni zbor, pridobiti dovoljenje, soglasje ali drug akt pristojnega organa oziroma mora imeti izpolnjen kak drug pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, lahko ministrstvo s sklepom prekine postopek, dokler pristojni organ ne izda predpisanega akta oziroma dokler tujec ne dokaže, da izpolnjuje predpisane pogoje. Zoper sklep o prekinitvi postopka ni pritožbe.
Vlada Republike Slovenije dostavi Državnemu zboru Republike Slovenije dvakrat letno seznam odločb o obstoju vzajemnosti.

Pravnomočno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti mora tujec priložiti k predlogu za vpis lastninske pravice tujca na nepremičnini v zemljiško knjigo.
Vpis lastninske pravice tujca v zemljiško knjigo v nasprotju s tem zakonom je ničen.
Odločba iz prejšnjega odstavka velja eno leto od dneva, ko je bila pravnomočna odločba vročena tujcu ali njegovemu pooblaščencu.

Pri pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah, ki jih tuja država potrebuje za dejavnost diplomatsko-konzularnega predstavništva, je vzajemnost podana, če ima Republika Slovenija enake pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah za opravljanje dejavnosti diplomatsko-konzularnega predstavništva, kot jih tuja država določa za tretje države (vzajemnost po klavzuli največjih ugodnosti).
Potrdilo o vzajemnosti iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

Evidenco o obstoju vzajemnosti po posameznih državah in o lastninski pravici tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji vodi ministrstvo.
Evidenca iz prejšnjega odstavka tega člena vsebuje:
– podatke o tujcu (ime in priimek, enotna matična številka tujca oziroma rojstni datum in spol, če ta ni določena, kraj rojstva, stalno prebivališče, državljanstvo), ki ima lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji;
– podatke o nepremičnini in območju, na katerem se nepremičnina, ki je last tujca, nahaja;
– podatke o pravni ureditvi pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah po posameznih državah;
– sklepe sodišč, na podlagi katerih se dovoli vpis oziroma izbris lastninske pravice tujca na nepremičnini v zemljiški knjigi;
– namen uporabe nepremičnin, ki so v lasti tujcev.
Sodišče, ki vodi zemljiško knjigo je dolžno ministrstvu vročiti pravnomočen sklep, s katerim se dovoli vpis oziroma izbris lastninske pravice tujca na nepremičnini.
Vzpostavitev in vodenje evidence iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za pravosodje, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, izda potrdilo o podatkih iz evidence na zahtevo stranke, ki izkaže pravni interes ali na zahtevo državnega organa, ki izkaže javni interes.
Upravljalec te evidence pridobiva osebne podatke o tujcu za namene njene vzpostavitve in vodenja tudi iz Centralnega registra prebivalstva. O pridobivanju teh podatkov mu ni potrebno obveščati posameznikov, na katere se podatki nanašajo.

Postopki vpisa lastninske pravice tujcev na nepremičninah v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.