Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za predelavo mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov
1. člen
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz objektov za predelavo mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov in sicer:
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
– posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi.
Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba), za vprašanja obratovalnega monitoringa pa določbe za tehnološke odpadne vode iz pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
2. člen
Določbe te uredbe veljajo za objekte za predelavo mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).
3. člen
Določbe te uredbe ne veljajo za vir onesnaževanja iz prejšnjega člena, če:
– zmogljivost vira onesnaževanja ne presega 2.000 l predelanega mleka na dan,
– povprečni dnevni pretok odpadne vode ne presega 15 m3/dan,
– letna količina odpadne vode ne presega 4.000 m3,
– obremenjevanje z odpadno vodo ne presega 50 PE in
– v odpadni vodi za nobeno od nevarnih snovi, določenih s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja, letna količina ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2 uredbe.
Določbe te uredbe ne veljajo tudi za odpadno vodo iz vira onesnaževanja:
– iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev znotraj vira onesnaževanja in
– komunalno odpadno vodo, ki nastaja v virih onesnaževanja.
4. člen
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).
5. člen
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), lahko na podlagi vloge upravljalca ali lastnika vira onesnaževanja določi večjo koncentracijo usedljivih snovi v odpadni vodi za vir onesnaževanja, kot je to določeno v prilogi 1, če je iz dokumentacije, ki je priložena vlogi, razvidno, da zaradi odvajanja odpadne vode iz vira onesnaževanja v kanalizacijo na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija usedljivih snovi ne presega 20 mg/l.
6. člen
Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja, so:
– zadrževanje drobcev sira in sirotke znotraj vira onesnaževanja tako, da se prepreči odvajanje drobcev sira in sirotke v kanalizacijo in neposredno v vodotok,
– biološko čiščenje odpadne vode z odstranjevanjem ogljika, nitrifikacijo ter odstranjevanjem dušika in fosforja pri neposrednem odvajanju v vodo,
– uporaba čistil in dezinfekcijskih sredstev, ki vsebujejo čim manj adsorbljivih organskih halogenov (AOX) in
– zamenjava dezinfekcijskih sredstev, ki vsebujejo klor z vodikovim peroksidom in perocetno kislino.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
8. člen
Upravljalci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
9. člen
Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo ob odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa, ne glede na določbo prejšnjega člena določi tudi količine nevarnih snovi, ki se v času izvajanja programa letno lahko izpuščajo z odvajanjem odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno v vode.
Ministrstvo določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je sestavni del sanacijskega programa.
10. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-02/99-1
Ljubljana, dne 28. januarja 1999.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Priloga 1
Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja
--------------------------------------------------------------------------------
Parametri Izražen kot Enota Mejne vrednosti Mejne vrednosti za
odpadne vode za iztok v vode iztok v kanalizacijo
--------------------------------------------------------------------------------
I. SPLOŠNI PARAMETRI
1. Temperatura °C 30 40
2. pH pH 6,5-9 6,5-9,5
3. Neraztopljene snovi mg/l 35 -
4. Usedljive snovi ml/l 0,3 20
--------------------------------------------------------------------------------
III. ANORGANSKI PARAMETRI
25. Celotni klor* Cl2 mg/l 0,4 0,4
26. Amonijev dušik N mg/l 10 (a)
33. Celotni fosfor P mg/l 2, (1 (b)) -
--------------------------------------------------------------------------------
IV. ORGANSKI PARAMETRI
38. Kemijska potreba
po kisiku - KPK O2 mg/l 120 -
39. Biokemijska potreba
po kisiku - BPK5 (c) O2 mg/l 20 -
40. Težkohlapne
lipofilne snovi mg/l 20 150
43. Adsorbljivi organski
halogeni - AOX* Cl mg/l 0,1 0,5
--------------------------------------------------------------------------------
Zaporedne številke parametrov odpadne vode in oznake * pri
posameznih parametrih, ki veljajo za nevarne snovi, so povzete iz
uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz
virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Oznake v tabeli 1 pomenijo:
a) za odpadno vodo, ki odteka na čistilne naprave z zmogljivostjo
manjšo od 2.000 PE, je mejna vrednost 100 mg/l, za odpadno vodo,
ki odteka na čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od
2.000 PE, je mejna vrednost 200 mg/l,
b) velja za odvajanje odpadne vode na evtrofičnih območjih, na
vodozbirnih območjih naravnih jezer, za vodotoke, ki se zlivajo v
morje, in za odvajanje v morje,
c) meritev parametra BPK5 je potrebno izvajati z inhibicijo
nitrifikacije.
