Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Državni zbor Republike Slovenije na podlagi 166. člena v zvezi s 172. členom svojega poslovnika (Uradni list RS, št. 40/93, 3/95, 28/96, 80/94 in 26/97) na seji dne 22. januarja 1999 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91 in 72/95, 13/96 – kartografski del; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96 – kartografski del; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan), ki se nanašajo na zasnovo državnega energetskega in prometnega omrežja, zasnovo varstva naravne in kulturne dediščine, zasnovo vodnega gospodarstva, zasnovo poselitve in obvezna izhodišča dolgoročnega plana.

(Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
(1) V podpoglavju Kmetijstvo in živilska industrija, v točki 3.1.11, se v prvem odstavku oznaka karte “I.“ nadomesti z oznako “I.a“.
(2) V podpoglavju Gozdarstvo, v točki 3.1.16, se v sedmem odstavku oznaka karte “I.“ nadomesti z oznako “I.a“.
(3) V podpoglavju Energija, v točki 3.1.22 – Izhodišča, se peti odstavek nadomesti z besedilom, ki se glasi:

“Pri načrtovanju novih, posodabljanju ali razširitvi obstoječih energetskih objektov in naprav za proizvodnjo, prenos in distribucijo energije mora biti, skladno s sprejetimi mednarodnimi načeli in usmeritvami v trajnostni razvoj energetskih sistemov, izkazan pozitivni vpliv na regionalni in urbani razvoj, energetska in distribucijska učinkovitost, gospodarnost, okoljevarstvena in družbena sprejemljivost. Pri podrobnejšem načrtovanju objektov in naprav je potrebno upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:

(a) Pogoji za regionalni in urbani razvoj in njegovo vzpodbujanje, ki so zlasti:
– čim boljša in trajnostna energetska oskrba vseh regij, občin, mest in drugih naselij v Sloveniji, kot pomembna podlaga za njihov skladen razvoj;
– skladnost z zasnovo razvoja poselitve na državni in lokalni ravni;
– vključenost Slovenije v evropske energetske sisteme;
– varčna in smotrna raba prostora; za novo energetsko infrastrukturo uporabiti v največji možni meri obstoječe infrastrukturne lokacije in koridorje in/oziroma locirati infrastrukturo v čim večji možni meri v skupne koridorje;
– ohranjanje in razvoj prostorskih potencialov (prostorske možnosti) za druge rabe prostora;
– ustvarjanje prostorskih pogojev za razvoj obstoječih in novih proizvodnih, stanovanjskih, turističnih in drugih dejavnosti, odvisnih od energetske oskrbe;
– upoštevati dobre domače in tuje primere (best practice) načrtovanja nove ter modernizacije in rekonstrukcije obstoječe energetske infrastrukture.
(b) Zagotovljena mora biti energetska in distribucijska učinkovitost energetskega sistema, ki jo omogoča predvsem:
– kombinirani sistem gretja in hlajenja, ki uporablja odpadno toploto ter vzporedno proizvaja toploto in energijo;
– možnost izvedbe takšnih tehničnih elementov, ki omogočajo varnost in gospodarno proizvodnjo in distribucijo energije;
– usklajenost in soodvisnost v načrtovanju in gradnji med različnimi podsistemi energetske infrastrukture;
– povečanje varnosti v proizvodnji in transportu energije, ki jo zagotavlja predvsem ustrezen tehnični standard objektov in naprav, glede na značilnosti in vrste energetske infrastrukture;
– zagotavljanje kvalitetne, zanesljive in pravočasne oskrbe porabnikov z zadostnimi količinami in zahtevanimi oblikami energije;
– ohranjanje fleksibilnosti oziroma sposobnost energetskega sistema za sprotno prilagajanje med uresničevanjem razvojnih usmeritev;
– reverzibilnost oziroma sposobnost opustitve sprejetih razvojnih usmeritev ter adaptivnost oziroma sposobnost za hitro prilagajanje spremembam v družbi.
(c) Varovanje življenjskega okolja ljudi in naravnih sestavin okolja, kar pomeni:
– čim manj obremenjevati ljudi in okolje z onesnaženjem ter varovati in izboljšati kakovosti prostora, kar pomeni locirati in voditi trase, objekte in naprave energetske infrastrukture po načelu “principa previdnosti“ (v skladu z načeli Agende 21 in Agende Habitat);
– prednostno načrtovati energetsko infrastrukturo za uporabo obnovljivih in varnih virov energije (sončna in geotermalna energija, energija vetra in energija, pridobljena iz biomase);
– pri načrtovanju energetske infrastrukture, ki izrablja fosilne energente proučiti celotni snovni krog od pridobivanja, izrabe in odlaganja ostankov energenta;
– varovati količine in kakovosti naravnih virov,
– varovati kulturne vrednote prostora, kar pomeni varovati kulturne krajine in dediščino s tako razmestitvijo objektov in naprav, da se kulturne vrednote prostora neposredno ne prizadenejo ter upoštevati reliefne značilnosti in vegetacijo;
– varovati naravne kakovosti prostora, kar pomeni varovati naravo in naravno dediščino s tako razmestitvijo objektov in naprav, da naravne kakovosti prostora praviloma neposredno ne bodo prizadete, posredno pa v čim manjši možni meri; kolikor je poškodba neizogibna je treba tista posebno vredna stanja, ki jih je možno (npr. biotope), obnoviti v neposredni bližini ali prestaviti (npr. geomorfološke ali kulturne posebnosti); varovati območja z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, predvsem vodnega in obvodnega prostora ter gozdov;
– vzporedno oziroma sočasno z načrtovanjem energetskih koridorjev (objektov in naprav) upoštevati ekološko omrežje (naravna območja ne smejo ostati kot izolirani otoki brez medsebojne povezave – ostati morajo povezave med njimi);
– ohranjati oziroma omogočati prehodnost prostora za divje živali;
– locirati objekte in naprave v prostor na način, da se v čim večji možni meri prilagajajo prostorskim danostim, ki so značilne naravne prvine (gozdni rob, grebeni živice, podnožja pobočij, reliefne posebnosti itd.);
– trajnostno oblikovati objekte, predvsem brežine, akumulacije in pregrade hidroelektrarn, upoštevati ogroženost objektov in površin dolvodno v primeru porušitve pregrade kompenzacijskega bazena ter celovito sanirati obstoječe akumulacije v smislu izboljšanja varnostnih razmer in zmanjšanja stopnje onesnaženosti;
– pri izgradnji energetske infrastrukture uporabljati reciklirane gradbene materiale in take, ki so bili izdelani z majhno porabo energije;
– zagotoviti, da z gradnjo hidroelektrarn ne bodo povzročeni novi degradacijski procesi (erozija, zajezitve v pobočjih) v rečni strugi, na njenih brežinah in na brežinah akumulacijskega bazena, da zajezitev v čim manjši možni meri vpliva na dolvodni vodni režim in ekološko in kemijsko kakovost vode in da se v čim večji možni meri omili prekinitev transporta plavin. Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih, mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Izvedba zajezitve mora zagotavljati ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo;
– v čim večji meri nevtralizirati in zmanjševati emisije toplogrednih plinov (Kjotski protokol k okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja), SO2 (v skladu s SO2 protokolom h Konvenciji o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje) in NOx, ki izvirajo iz proizvodnje, distribucije in uporabe energije;
– zagotavljanje zanesljivosti preskrbe tako, da ta ne bo ogrožena zaradi nevarnosti naprav za zdravje človeka, motnje zaradi napak človeka ali odpovedovanja tehnike, ranljivosti sistema ob naravnih katastrofah, socialne nesprejemljivosti delovanja ali ekološke nesprejemljivosti objektov in naprav.
(č) Upoštevana mora biti gospodarnost, ki jo določajo zlasti:
– interna stopnja donosnosti naložbe – zagotovljeno mora biti vračilo naložbe v obliki koristi skupnosti in uporabnikov, skupaj s posrednimi učinki in koristmi omrežja;
– uresničljivost predlogov glede na stvarne tehnološke možnosti gradnje;
– višina stroškov naložbe, obratovanja in vzdrževanja;
– omogočanje postopne (etapne) gradnje glede na energetske potrebe in ekonomske možnosti;
– načrtovanje in gradnja infrastrukturnih sistemov s čim nižjo porabo oziroma izgubo energije.
(d) Preverjena mora biti družbena sprejemljivost gradnje energetske infrastrukture in v okviru možnosti upoštevani interesi lokalnih skupnosti in širši javni interesi.
(4) V podpoglavju Promet in zveze, v točki 3.1.32, se v šestem odstavku besedilo zadnjega stavka “Zasnova železniškega omrežja in cestnega omrežja, omrežja radarjev za vodenje zračnega prometa in omrežja meteoroloških radarjev“ nadomesti z besedilom “Zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez“.
V točki 3.1.33 se besedilo drugega odstavka spremeni in dopolni tako, da se: besede “–slovensko/madžarska meja“ nadomestijo z besedilom: “Lendava–Pince z odcepom hitre ceste Lendava–Dolga vas“; črta besedilo: “in Sočergi ter hitro cesto mimo Izole do Lucije“; črta besedilo “ki ima tehnične elemente priključne avtoceste“; za besedo “Jelšane“ pa se pika črta in doda besedilo “in povezavo s hitro cesto Hajdina–Ptuj–Ormož“. Na koncu odstavka se doda besedilo “Hitre ceste v Ljubljani, Mariboru in Koper–Izola–Lucija, ki služijo navezavi urbanih aglomeracij na avtoceste, imajo lahko mestni značaj.“
V četrtem odstavku te točke se besedilo “Metlika–Črnomelj–Kočevje“ nadomesti z besedilom “Kočevje–Dvor–Novo mesto“; črta se “Videm pri Ptuju–Ormož“; črta se besedilo “obvoznica mimo Lendave s priključevanjem na avtocesto do Genterovcev“; za besedo “Petišovci“ se doda besedilo “priključek na avtocesto pri Lendavi“. Na koncu odstavka se doda stavek, ki se glasi: “Preuči se smotrnost in možnosti poteka glavne cestne povezave Zidani most–Novo mesto“.
V točki 3.1.33/1, se za razdelkom (e) doda nov odstavek, ki se glasi:

“V kartografskem delu na karti III.a – Zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez je kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov lokalnih skupnosti opredeljena zasnova cestnega omrežja.“

Za točko 3.1.33/1 se doda nova točka 3.1.33/1a, ki se glasi:

“3.1.33/1a Pri določanju lokacij in kategorij mejnih prehodov Republike Slovenije s sosednjimi državami in ukrepov v zvezi z njihovo gradnjo in obratovanjem bo Republika Slovenija uveljavljala naslednje kriterije in usmeritve:

– mejni prehodi so infrastrukturni objekti državnega pomena, ki se vzpostavijo na prehodu javne prometne infrastrukture preko državne meje in služijo za prehajanje potnikov in prevoz blaga preko državne meje;
– mednarodni mejni prehodi se določajo praviloma na daljinskih in glavnih prometnih povezavah; meddržavni mejni prehodi praviloma na regionalnem prometnem omrežju; mejni prehodi za obmejni promet pa na drugem javnem prometnem omrežju Republike Slovenije;
– odstopanje od teh usmeritev in pogojev je dopustno, če je utemeljeno s prometnimi ali turističnimi tokovi, specifičnim obsegom in vrsto prometa, širšimi javnimi interesi, pomembnostjo čezmejnega regionalnega sodelovanja ali iz naravovarstvenih razlogov, upoštevajoč mednarodni položaj Slovenije;
– mejni prehodi za blagovni promet se vzpostavijo na mejnih prehodih, ki so na najpomembnejših smereh blagovnih tokov, pod pogojem, da je njihova lokacija sprejemljiva s funkcionalno-urbanističnih, prometnih, okoljevarstvenih in finančnih vidikov;
– pri urejanju in obratovanju mejnih prehodov je potrebno upoštevati naslednje usmeritve in kriterije: da so funkcionalno racionalni in omogočajo prost pretok potnikov in blaga, da se upoštevajo regionalne krajinske značilnosti in tipologija arhitekturnega oblikovanja, da predstavljajo razpoznavno podobo Slovenije, da ustrezajo okoljevarstvenim načelom in standardom Evropske unije, da so prilagodljivi spremembam režima prehoda državne meje, da so družbeno sprejemljivi“.
V točki 3.1.33/2 se za šestim odstavkom doda sedmi odstavek, ki se glasi:

“V kartografskem delu na karti III.b – Zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez je kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov lokalnih skupnosti opredeljena zasnova kolesarskega omrežja.“

V točki 3.1.34 se besedilo tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:

“V kartografskem delu na karti III.a – Zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez je kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov lokalnih skupnosti opredeljena zasnova omrežja letališč.“

V točki 3.1.35 se doda tretji odstavek, ki se glasi:

“V kartografskem delu na karti III.a – Zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez je kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov lokalnih skupnosti opredeljena zasnova omrežja pristanišč.“

V točki 3.1.37 se zadnji stavek nadomesti z besedilom, ki se glasi: “Na celotnem državnem ozemlju se zagotovi racionalno in učinkovito omrežje mobilne telefonije.“
(5) V podpoglavju Vodno gospodarstvo se besedili točk 3.1.39 in 3.1.40 nadomestita z novo točko 3.1.39, ki se glasi:

“Zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema v Sloveniji predstavlja varovanje vodnih virov, urejanje in varovanje odtočnega režima ter varstvo kakovosti voda. Zasnova zagotavlja doseganje ciljev celovitega urejanja voda z upoštevanjem ohranjanja vodnega sistema v vseh pojavnih oblikah in načel trajnostno uravnotežene rabe voda, primerljive z mednarodnimi standardi in sistemi varovanja vodnih količin in kakovosti vode ter z oblikovanjem smernic in kriterijev za preprečevanje neposrednih in posrednih negativnih vplivov preko postopkov odločanja v prostorskem razvoju.

Obvezno izhodišče je zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema, kot je določeno na karti I.b – Zasnova primarne rabe in poselitvenega sistema (kjer je prikazana zasnova rudnin, vodnih virov, oskrbe z vodo in vodnogospodarske ureditve) ter besedilo točke 3.1.39 v celoti, kot usmeritev za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje na nivoju lokalnih skupnosti.
Sestavni del zasnove so tudi evidence zavarovanih in ostalih potencialnih površinskih in podzemnih voda ter ostale evidence, vezane na delovanje in ohranjanje vodnega sistema, vpisane v uradne zbirke podatkov, ki jih vodijo pristojne službe.
Pri pripravi prostorskih aktov občin je treba upoštevati naslednje smernice:
– načela celovitega urejanja in ohranjanja vodnega sistema je treba vgraditi v pripravo prostorskih planskih in izvedbenih aktov,
– načrtovanje novih posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi prostora z upoštevanjem vodnih in priobalnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij (voda v vodotokih, jezerih in morju, podzemnih vodah, poplavnih območjih, erozijskih območjih in drugih nestabilnih območjih) ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema,
– zavarovati in varovati je treba vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemale kot pitna voda, termalna, mineralna ali zdravilna voda ter varovati zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih,
– zagotavljati je treba racionalno rabo vode ter omogočiti ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevanje ali preusmeritev gospodarskih aktivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujati varčevanje v individualni porabi,
– usmerjati je treba v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanja onesnaženja v skladu z zahtevami Evropske skupnosti,
– sanirati je treba degradirana in ogrožena območja,
– zagotoviti možnost uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra,
– urejanje in ohranjanje vodnega sistema praviloma sega preko meja občin, zato je treba zagotoviti medobčinsko sodelovanje in usklajevanje,
– izobraževati in osveščati je treba javnosti o vodi in delovanju vodnega sistema,
– izvajati in razvijati je treba monitoring in poročanje o stanju v vodnem sistemu,
Za zagotavljanje varstva vodnega sistema na območjih, ki so opredeljena kot obvezna izhodišča in drugih zavarovanih območjih, se kot obvezne usmeritve upoštevajo naslednje specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, ki se izven teh območij uporabljajo kot priporočila za:
Varovanje vodnih virov
– upoštevanje pogojev in omejitev iz sprejetih odlokov o zavarovanju oziroma spodbujanje in vključevanje pristojnih služb v čim hitrejšo pripravo in sprejetje le-teh,
– vzdrževanje dobrega stanja površinskih in podzemnih voda v skladu s smernicami evropske zakonodaje z zagotavljanjem zavarovanja in varstva zadostnih potencialov kakovostne pitne vode.
Urejanje in ohranjanje odtočnega režima
– upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij, ob upoštevanju specifičnosti odtočnega režima na posameznih povodjih,
– z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem človeških življenj je treba zadrževati vodo na mestu nastanka, aktivirati razpoložljive retencijske površine, izvajati ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno urejati erozijska območja v povirjih in drugih nestabilnih območjih,
– usmerjati razvoj izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih območij ter uvajanje posebnih režimov rabe na teh območjih s tem, da jim damo poseben pomen,
– sanirati degradirana in ogrožena območja z renaturacijami vodotokov in drugih vodnih teles s pripadajočim vplivnim območjem, vzpostavitvijo nadomestnih habitatov, z uvajanjem posebnih režimov rabe in izločanjem določenih rab prostora iz ogroženih območij,
– zagotavljati prehodnosti živalskim in rastlinskim vrstam v vodi in na obvodnem pasu oziroma zagotavljati strukturni in funkcionalni kontinuum,
– uvajati recikliranje vode in smiselno navezavo na druge potencialne uporabnike vode.
Varstvo kakovosti in količin voda
– preprečevati nastajanje novih in vzpodbujanje sanacij obstoječih točkovnih virov onesnaženja,
– preprečevati in sanirati razpršene vire onesnaženja z usmerjanjem razvoja poselitve v obstoječa poselitvena območja, s hkratnim zagotavljanjem zbiranja in primernega čiščenja odpadne vode,
– preprečevati in sanirati razpršene vire onesnaževanja z uvajanjem ekološko sprejemljivejše kmetijske pridelave,
– revitalizirati najbolj ogrožena in hkrati tudi najbolj vredna območja ob vodotokih (poplavne loke, obrežno vegetacijo, mrtve rokave in podobno) in druga mokrišča ter vzpostaviti vmesne varovalne vegetacijske pasove za zmanjševanje odnašanja hranil iz kmetijskih površin in umirjanje erozijskih procesov,
– upoštevati smernice za odvodnjavanje avtocest (vključno s čiščenjem voda pred izpustom v okolje) pri gradnji vseh prometnic ter izvesti sanacijo tistih delov obstoječih prometnic, ki potekajo preko območij zavarovanih vodnih virov,
– v smislu izenačevanja ali celo izboljšanja vodne bilance in s tem izboljšanja oziroma ohranitve vodnega sistema je treba pri gradnji večjih utrjenih površin, ki posredno povečajo količino odpadnih padavinskih voda, hkrati izvesti ukrepe za zagotavljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin.“
(6) V podpoglavju Usmerjanje poselitve, se za točko 3.4.6 doda točka 3.4.6.1, ki se glasi:

“3.4.6.1 Poselitev se usmerja v ureditvena območja naselij, redefinirana na osnovi dopolnitve navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. Pri urejanju naselij je potrebno izkoristiti stavbna zemljišča v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč. Izjemoma se lahko naselje širi, ob upoštevanju drugih obveznih izhodišč, v primerih, če razvoj znotraj strnjenega naselja ni možen ali bi bistveno poslabšal kvaliteto bivalnih pogojev.

Za območja, ki imajo identitetni vzorec razpršene poselitve (razpršena in razložena naselja) se ureditvena območja ne določijo. Ohrani se avtohtona oblika poselitve.
Obstoječa razpršena gradnja, ki degradira prostor in ne upošteva avtohtone poselitve, se sanira s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem ter zaokroževanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske zveze. Pri tem je potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitev podeželja.
Občina mora utemeljiti predlog namena in obsega širitve naselja z demografskimi, gospodarskimi, funkcijskimi in drugimi prostorsko razvojnimi potrebami.
Predlog mora temeljiti na strokovnih podlagah, iz katerih je razvidno, da predlagana rešitev upošteva tip naselja, njegove morfološke, funkcijske in okoljske značilnosti ter ustreza zemljiškim, komunalnim, prometnim in okoljevarstvenim zahtevam in je družbeno sprejemljiva.
Celotno poglavje Usmerjanje poselitve je obvezno izhodišče.“
(7) V podpoglavju Raba prostora in krajinska preobrazba se besedilo točke 3.4.16 nadomesti z besedilom, ki se glasi:

“Država in lokalne skupnosti bodo aktivno vključevale naravno in kulturno dediščino v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje kot del določenega prostora, njeno primerno rabo ter uveljavljanje novih razvojnih potreb in strategij Republike Slovenije, kot so trajnostna raba naravnih in s strani človeka ustvarjenih virov, ohranjanje kulturne identitete in biotske raznovrstnosti ter ustvarjanje kvalitetnega življenjskega okolja.

Država skrbi za varstvo naravne in kulturne dediščine z zavarovanji in inštrumenti urejanja prostora, še zlasti za ohranjanje nacionalno pomembnih objektov in območij naravne in kulturne dediščine, glede druge dediščine, vpisane v uradne zbirke podatkov, pa zagotavlja predvsem delovanje varstva v dejavnosti urejanja prostora.
Zasnovo varstva naravne dediščine tvorijo že zavarovana in za zavarovanje predvidena območja naravne dediščine: narodni park, regijski parki in krajinski parki ter 59 enot naravnih rezervatov in 730 naravnih spomenikov, ki predstavljajo najpomembnejšo naravno dediščino v Republiki Sloveniji. To so najvrednejša območja naravnih vrednot, ki izkazujejo prvobitnost, avtohtonost, enkratnost, izjemnost, pestrost, raznovrstnost, redkost, starost, pričevalnost in prepoznavnost, ter predstavljajo neprecenljivo vrednost. Zasnova je kot obvezno izhodišče prikazana na Karti IV.a.
Meje območij parkov ter različni režimi varovanja in urejanja prostora se pripravijo na podlagi podrobnejših strokovnih podlag ter prostorskoplanskih analiz in razvojnih možnosti posameznih območij v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.
Zasnovo varstva kulturne dediščine predstavlja 1421 enot pomembnejše kulturne dediščine, 60 pomembnejših območij kulturne dediščine, prikazanih kot obvezno izhodišče na Karti IV.b. Zasnovo varstva kulturne dediščine predstavlja tudi druga kulturna dediščina, registrirana po predpisih o kulturni dediščini in je obvezna sestavina prostorskih planskih in izvedbenih aktov lokalnih skupnosti.
To so območja in objekti kulturne dediščine Slovenije, ki so izvirni, izjemni, tipični, imajo visoko pričevalno vrednost, izkazujejo razvojno kontinuiteto, bogastvo in različnost ter prepletanje kulturnih pojavov.
Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine je pri pripravi prostorskih aktov občin treba obvezno upoštevati naslednje smernice:
– zasnovo varstva naravne dediščine iz inventarja najpomembnejše naravne dediščine,
– zasnovo varstva kulturne dediščine iz zbirnega registra kulturne dediščine,
– načela celostnega varstva dediščine je treba upoštevati pri prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju (integralno varstvo),
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih in kulturnih značilnosti prostora,
– v največji možni meri varovati dediščino na mestu samem,
– načrtovati posege in dejavnosti v prostor na način, da ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance dediščine,
– posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene vrednosti,
– ohranjati biotsko raznovrstnost,
– ohranjati kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto slovenskega nacionalnega prostora,
– na območjih naravne in kulturne dediščine ima obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami.
Na območjih zasnove varstva naravne in kulturne dediščine se kot obvezne usmeritve upoštevajo naslednje specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, ki se izven območij zasnove uporabljajo kot priporočila za:
Geosfero
– varovati izjemne, tipične, kompleksne, naravno pogojene reliefne oblike tal in kamnine ter geološke profile,
– usmerjati rabo in načrtovati posege tako, da se vegetacijski pokrov prilagaja podzemski geomorfološki naravni dediščini,
– izogibati se posegom, ki povzročajo eksplozije in vibracije ter izkoriščanju naravnih surovin v ožjem vplivnem območju objektov in območij naravne in kulturne dediščine.
Hidrosfero
– predvsem je treba upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, vodnatost in čistost voda, vodni rob in obalno črto,
– usmerjati dejavnosti v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– renaturirati vodotoke in neprimerno meliorirane in komasirane površine v skladu z naravovarstvenimi principi ter ustvariti nadomestne biotope.
Rastlinstvo in živalstvo
– usmerjati posege tako, da bistveno ali popolnoma ne spremenijo ali uničijo življenjskega prostora rastlinskih in živalskih vrst,
– varovati izjemne, tipične, kompleksne naravno pomembne pojavne oblike rastja predvsem pragozdov, botanične dediščine, posamičnega drevja, drevesnih skupin in podobno,
– varovati strnjena življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali,
– ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Ekosisteme in habitatne tipe
– varovati ekosisteme z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov oziroma vrst ter redke ekosisteme,
– usmerjati rabo in načrtovati posege tako, da se prepreči osuševanje, spreminjanje rabe, onesnaževanje in zastrupljanje ekosistemov,
– ohranjati habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
– v podzemskih ekosistemih preprečiti onesnaževanje jamskega prostora in voda v neposredni bližini in v celotnih povodjih rek, ki se stekajo v jame.
Antropogeno okolje
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,
– pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in vzpodbujati programe celostne obnove in razvoja, posebno tiste za ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva,
– po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča, raziskovanja pa omejevati predvsem na nedestruktivne metode,
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto,
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine,
– za degradirana območja je treba izdelati sanacijske načrte in v čim večji meri izvajati sanacije.“
(8) V podpoglavju Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru, se za drugim odstavkom točke 3.4.24, dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

“Za obvezna izhodišča se smiselno štejejo tudi smernice, usmeritve, pogoji in kriteriji za podrobnejše načrtovanje varstva naravne in kulturne dediščine ter področja vodnega gospodarstva in poselitve, ki so določeni v točki 3.4.16 poglavja Raba prostora in krajinska preobrazba, v točki 3.1.39 poglavja Vodno gospodarstvo in v poglavju Usmerjanje poselitve.

Ministrstva, kot subjekti planiranja, so dolžna pripravljati, vzdrževati in posredovati strokovne podlage, ki se nanašajo na obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije ter druge strokovne podlage, ki so potrebne za pripravo prostorskih planskih in izvedbenih aktov lokalnih skupnosti. Občine pa so dolžne v program priprave prostorskih planskih in izvedbenih aktov vključiti pristojna ministrstva, ki so zadolžena za posamezna obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije.“
(9) Za podpoglavjem 3.6 se doda podpoglavje 3.7 prostorske sestavine dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, ki se glasi:

“Prostorske sestavine dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 so prikazane na kartah v merilu 1:250000:

I.a Zasnova primarne rabe in poselitvenega siste- ma – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list SRS, št. 12/89; (prikazana je zasnova kmetijskih zemljišč, agrarnih operacij in zasnova gozdov);
I.b Zasnova primarne rabe in poselitvenega siste- ma – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list SRS, št. 12/89; (prikazana je zasnova rudnin, vodnih virov, oskrbe z vodo in vodnogospodarskih ureditev);
II. Zasnova energetskega omrežja – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99; (prikazana je zasnova energetskega omrežja, naftnega omrežja, objekti za hrambo obveznih rezerv naftnih derivatov in zasnova plinovodnega omrežja);
III.a Zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99; (prikazana je zasnova železniškega omrežja, cestnega omrežja, omrežja radarjev za vodenje zračnega prometa, omrežja meteoroloških radarjev, omrežja pristanišč in omrežja letališč);
III.b Zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1995; Uradni list RS, št. 72/95; (prikazana je zasnova kolesarskega omrežja);
IV.a Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine ter zasnova turizma – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99; (prikazana je zasnova varstva naravne dediščine)
IV.b Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine ter zasnova turizma – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99; (prikazana je zasnova varstva kulturne dediščine ter zasnova turizma)
V. Zasnova ohranjanja in izboljšanja kakovosti naravnih virov – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list SRS, št. 12/89;
ter na publikacijskih kartah v približnem merilu 1:1,000.000:
I.1. Zasnova kmetijskih zemljišč in agrarnih operacij – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list RS, št. 36/90;
I.2. Zasnova gozdov – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list RS, št. 36/90;
I.3. Zasnova rudnin – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list RS, št. 36/90;
I.4. Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list RS, št. 36/90;
I.5. Zasnova vodnogospodarskih ureditev – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list RS, št. 36/90;
I.6. Zasnova urbanega omrežja – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list RS, št. 36/90;
II.1. Zasnova energetskega omrežja – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99;
III.a.1.Zasnova železniškega omrežja, cestnega omrežja, omrežja radarjev za vodenje zračnega prometa in omrežja meteoroloških radarjev – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99;
III.11. Zasnova omrežja letališč in omrežja pristanišč – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list RS, št. 36/90;
III.b. Zasnova kolesarskega omrežja – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1995; Uradni list RS, št. 72/95;
IV.a.1. Zasnova varstva naravne dediščine – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99;
IV.b.1. Zasnova varstva kulturne dediščine – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99;
V.14. Zasnova sanacije naravnih virov ter razmestitev čistilnih naprav – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989; Uradni list RS, št. 36/90;“

(1) V podpoglavju 5.16 se črta zadnji odstavek.
(2) Doda se podpoglavje 5.17 prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, ki se glasi:

“Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije so prikazane na kartah v merilu 1:250 000:

1.a Primarna raba prostora in poselitev – družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1989; Uradni list SRS, št. 23/89; (prikazana so območja kmetijskih zemljišč, območja agrarnih operacij)
1.b Primarna raba prostora in poselitev – družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1989; Uradni list SRS, št. 23/89; (prikazana so območja gozdov)
1.c Primarna raba prostora in poselitev – družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1989; Uradni list SRS, št. 23/89; (prikazana so območja rudnin, vodnih virov, oskrbe z vodo in vodnogospodarskih ureditev)
2. Energetsko omrežje – srednjeročni družbeni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99;
3.a Prometno omrežje in omrežje zvez – srednjeročni družbeni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99; (prikazano je železniško omrežje, cestno omrežje, omrežje radarjev za vodenje zračnega prometa, omrežje meteoroloških radarjev, omrežje pristanišč in omrežje letališč);
3.b Prometno omrežje in omrežje zvez – srednjeročni družbeni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1995; Uradni list RS, št. 72/95;
(prikazano je kolesarsko omrežje)
4.a Varstvo naravne in kulturne dediščine ter razvoj turizma – srednjeročni družbeni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99;
(prikazano je varstvo naravne dediščine)
4.b Varstvo naravne in kulturne dediščine ter razvoj turizma – srednjeročni družbeni plan Republike Slovenije za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1999; Uradni list RS, št. 11/99;
(prikazano je varstvo kulturne dediščine ter razvoj turizma)
5. Ohranjanje in izboljšanje kakovosti naravnih virov – družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1989; Uradni list SRS, št. 23/89;“

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

           II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KARTOGRAFSKEGA DELA ODLOKA

V kartografskem delu dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-
2000 so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin, določene s tem odlokom,
vsebovane na naslednjih kartah v merilu 1:250.000:
- Karta II - Zasnova energetskega omrežja,
- Karta III.a. - Zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez,
- Karta IV.a. - Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine ter zasnova
  turizma,
- Karta IV.b. - Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine ter zasnova
  turizma.

ter na publikacijskih kartah v približnem merilu 1:1,000.000:
- Karta II.1. - Zasnova energetskega omrežja,
- Karta III.a.1. - Zasnova železniškega omrežja, cestnega omrežja, omrežja
  radarjev za vodenje zračnega prometa in omrežja meteoroloških radarjev,
- Karta IV.a.1. - Zasnova varstva naravne dediščine,
- Karta IV.b.1. - Zasnova varstva kulturne dediščine.

V kartografskem delu srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za
obdobje 1986-1990 so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin, določene s
tem odlokom, vsebovane na naslednjih kartah v merilu 1:250.000:
- Karta 2 - Energetsko omrežje,
- Karta 3.a. - Prometno omrežje in omrežje zvez,
- Karta 4.a. - Varstvo naravne in kulturne dediščine ter razvoj turizma,
- Karta 4.b. - Varstvo naravne in kulturne dediščine ter razvoj turizma.
Originale kart v merilu 1:250.000 hrani Urad Republike Slovenije za prostorsko
planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, Ljubljana;
kopije originalov kart hrani pristojni odbor za infrastrukturo in okolje pri
Državnem zboru Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana.
Iz tehničnih razlogov reprodukcije so spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije,
določene s tem odlokom, shematično prikazane na publikacijskih kartah v
približnem merilu 1:1,000.000, kot njegova priloga, in sicer:
- Publikacijska Karta II.1. - Zasnova energetskega omrežja,
- Publikacijska Karta III.a.1. - Zasnova železniškega in cestnega omrežja,
  omrežja radarjev za vodenje zračnega prometa in omrežja meteoroloških
  radarjev,
- Publikacijska Karta IV.a.1. - Zasnova varstva naravne dediščine,
- Publikacijska Karta IV.b.1. - Zasnova varstva kulturne dediščine,
- Publikacijska Karta 2 - Energetsko omrežje,
- Publikacijska Karta 3.a. - Prometno omrežje in omrežje zvez,
- Publikacijska Karta 4.a. - Varstvo naravne in kulturne dediščine ter razvoj
  turizma,
- Publikacijska Karta 4.b. - Varstvo naravne in kulturne dediščine ter razvoj
  turizma.