Na podlagi 25. in 29. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in sklepa o izdajanju blagajniških zapisov Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 52/98) izdaja guverner Banke Slovenije dne 23. 2. 1999

Banka Slovenije 1. 3. 1999 izdaja 11. izdajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom do skupnega zneska 15.000,000.000 tolarjev.
Znesek iz prejšnjega odstavka pomeni osnovno prodajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom.

Blagajniški zapis z nakupnim bonom je izdan v nematerializirani obliki v centralnem registru pri Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana, Trg republike 3.

Blagajniški zapis z nakupnim bonom je finančni inštrument, ki ima blagajniški zapis in nakupni bon. Blagajniški zapis in nakupni bon se glasita na ime.
Blagajniški zapis je kratkoročni vrednostni papir, izdan v apoenih po 500.000 tolarjev in se vplača z diskontom v tolarjih. Obrestna mera znaša 7% letno. Rok dospetja 11. izdaje blagajniškega zapisa je 1. 9. 1999. Nominalna vrednost blagajniškega zapisa pomeni obveznost Banke Slovenije ob dospelosti. Pravice iz blagajniškega zapisa zastarajo v petih letih od dneva dospelosti.
Nakupni bon je ločljiv od vrednostnega papirja in je ob izdaji sestavljen iz treh, med seboj ločljivih delov. Vsak del nakupnega bona daje vsakemu imetniku pravico do popusta pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev. Pravna oseba lahko pravico do popusta uveljavi pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev ali pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni, 270 dni in 360 dni. Pravico do popusta pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, lahko imetnik nakupnega bona uveljavi za nakup zadnje izdane emisije blagajniškega zapisa in sicer v šestih mesecih od dneva izdaje nakupnega bona oziroma njegovih delov. Pravico do popusta pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju lahko imetnik nakupnega bona uveljavi v šestih mesecih od dneva izdaje nakupnega bona oziroma njegovih delov.

Banka Slovenije lahko v odvisnosti od denarnih razmer kadarkoli ustavi ali ponovno sprosti osnovno prodajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom iz 1. točke tega sklepa. Kljub ustavitvi osnovne prodaje, je možen nakup blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, zaradi uveljavitve popusta na podlagi nakupnega bona oziroma njegovega dela.

Diskont se računa anticipativno po navadnem dnevnem obrestnem računu ob upoštevanju dejanskega števila dni v mesecu oziroma letu.

Popust, do katerega ima pravico imetnik posameznega dela nakupnega bona, se izračuna v odstotku. Izračunani odstotek je zaokrožen na dve decimalni mesti.
Odstotek popusta, ki ga prinaša en del nakupnega bona pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, se računa vsak mesec kot razlika med stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem mesecu in 0,40%.
Odstotek popusta, ki ga prinaša en del nakupnega bona pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180, 270 ali 360 dni se računa vsak mesec kot razlika med 0,40% in odstotkom rasti srednjega tečaja Banke Slovenije za evro v preteklem mesecu. Rast srednjega tečaja v preteklem mesecu se računa kot celomesečna rast do vključno dvajsetega dne v preteklem mesecu.

Pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 tolarjev, je možno uveljaviti največ 5 delov nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni je možno uveljaviti največ 2 dela nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 270 dni je možno uveljaviti največ 3 dele nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 360 dni je možno uveljaviti največ 4 dele nakupnega bona.

Število delov nakupnega bona, ki jih prejme kupec blagajniškega zapisa, je odvisno od dneva in načina nakupa. Nakupni bon pridobljen do 31. 3. 1999 vsebuje tri dele, nakupni bon pridobljen od 1. 4. 1999 do 30. 4. 1999 vsebuje dva dela in od 1. 5. 1999 do 31. 5. 1999 vsebuje en del nakupnega bona. Od 1. 6. 1999 se blagajniški zapis vpisuje brez nakupnega bona.

Blagajniške zapise z nakupnim bonom, ki jih občasno ponuja Banka Slovenije, lahko vpisujejo banke v svojem imenu in za svoj račun ter v svojem imenu in za račun drugih domačih pravnih in fizičnih oseb.

Banka Slovenije izplača na dan dospelosti obveznost iz blagajniških zapisov na podlagi evidence lastništva v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana na račune evidentiranih imetnikov blagajniških zapisov oziroma njihovih pooblaščencev.
Za imetnika blagajniškega zapisa na dan dospelosti se šteje oseba, ki je navedena v seznamu imetnikov blagajniških zapisov dne 27. 8. 1999 (stanje konec dneva poslovanja).
V primeru, da obveznosti iz blagajniškega zapisa na dan dospelosti ni mogoče izpolniti zaradi tega, ker so v centralnem registru vpisani napačni podatki ali podatkov za izplačilo ni, se šteje, da je imetnik blagajniškega zapisa v upniški zamudi. Imetnik blagajniškega zapisa, ki je v upniški zamudi lahko zahteva denarno izplačilo dospelih blagajniških zapisov v roku petih let po dospelosti. V tem primeru mora imetnik blagajniškega zapisa predložiti Banki Slovenije pisni zahtevek za nakazilo denarnih sredstev z vsemi potrebnimi podatki za izplačilo. Denarna sredstva bodo imetniku nakazana v roku treh delovnih dni po prejemu zahtevka.

Banka Slovenije bo dala v obtok več izdaj blagajniškega zapisa z nakupnim bonom. Zadnja izdaja bo vnaprej napovedana in ustrezno označena.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.