Na podlagi 10. člena statuta (Uradni list RS, št. 12/99) Občine Dobje je Občinski svet občine Dobje na redni seji dne 29. januarja 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Dobje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Dobje in delovnih teles občinskega sveta (v nadaljevanju: tudi svet) ter uresničevanje pravic in obveznosti članic in članov občinskega sveta (v nadaljevanju: tudi člani).
2. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost se lahko izključi samo, če se obravnavajo zadeve zaupne narave in če tako zaradi splošnih koristi odloči občinski svet oziroma delovno telo občinskega sveta.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa delajo na rednih in izrednih sejah. Redne seje občinskega sveta sklicuje župan najmanj štirikrat na leto.
4. člen
Občinski svet predstavlja župan, sklicuje in vodi seje.
Delovno telo občinskega sveta predstavlja predsednik delovnega telesa.
5. člen
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine v katerem krogu je ime OBČINA DOBJE.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
6. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji in je konstituiran, ko je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan najkasneje 20 dni po volitvah.
7. člen
Prvo sejo občinskega sveta do potrditve mandata novemu županu vodi dotedanji župan.
Občinski svet na prvi seji izmed svojih članov izvoli predsednika in dva člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
8. člen
Komisiji se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatnih list.
Komisija pripravi poročilo o potrditvi mandatov članov občinskega sveta in župana.
Občinski svet odloči o potrditvi nespornih mandatov, o spornih mandatih pa odloča posebej. Šteje se, da je občinski svet o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidatne liste, vložene pri občinskem svetu.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
9. člen
Član občinskega sveta se udeležujejo sej sveta in njegovih teles ter sodelujejo pri delu in odločanju. Od župana, podžupana in tajnika občine imajo pravico zahtevati pojasnila in pridobiti informacije v zvezi z delom v svetu.
Poleg tega lahko člani sveta predlagajo obravnavanje določenega vprašanja, ki zadevajo delovanje občine, predlagajo uvrstitev določene zadeve na dnevni red seje občinskega sveta ter predlagajo sprejem odloka ali drugega akta, razen aktov za katere sprejem je pristojen župan občine, predlagajo kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles in organov javnih zavodov.
Član občinskega sveta je dolžan varovati podatke zaupne narave, ki so osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom.
10. člen
Člani občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
11. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico do nadomestil in povračil stroškov za delo v občinskem svetu. Višino nadomestila določi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
12. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat v primerih določenih z zakonom. Svetniku preneha mandat z dnem ko občinski svet ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej občinskega sveta
13. člen
Seje občinskega sveta sklicuje župan.
Sklic seje občinskega sveta s predlogom dnevnega reda in gradivo za sejo se pošlje članom občinskega sveta najkasneje sedem dni pred dnem določenim za sejo.
Svet lahko odloči, da se na seji obravnava tudi gradivo, ki je bilo svetnikom poslano kasneje ali vročeno na sami seji.
14. člen
Izredno sejo mora župan sklicati na zahtevo najmanj dveh svetnikov v roku 15 dni od podane pisne zahteve. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se lahko izjemoma predloži članom občinskega sveta tudi na sami seji.
15. člen
Predlagatelji točk za dnevni red seje občinskega sveta so:
– svetniki,
– župan,
– odbori in komisije občinskega sveta,
– najmanj 5% volivcev v občini.
2. Vodenje seje in udeležba na seji
16. člen
Seje občinskega sveta vodi župan. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podžupan. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši svetnik.
17. člen
Tajnik občine se mora udeležiti seje sveta, prav tako predstavnik delovnega telesa ali druga oseba, ki ni član občinskega sveta, če je njegova navzočnost po mnenju župana nujna za obravnavo in odločanje o posamezni točki dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
18. člen
Za red na seji sveta skrbi predsedujoči, ki mora poskrbeti, da člana sveta, ki ima besedo, nihče ne moti.
Za kršitev reda na seji sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin, v primeru, da član sveta govori, čeprav nima besede,
– odvzem besed, če član sveta kljub opominu nadalje krši red,
– odstranitev s seje, če član sveta kljub opominu in odvzemu besede onemogoča delo občinskega sveta.
19. člen
Predsedujoči lahko v primerih navedenih v 18. členu ukrepa tudi zoper drugega udeleženca seje.
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, jo prekine.
4. Potek seje
20. člen
Predsedujoči najprej ugotovi sklepčnost.
Pred določitvijo dnevnega reda, svet odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje.
O utemeljenosti morebitne spremembe in dopolnitve zapisnika odloči svet.
21. člen
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi.
Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje.
22. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Na začetku obravnave določene točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo župan določi, dopolnilno obrazložitev, takoj zatem pa poda župan, podžupan ali tajnik mnenje o obravnavani točki. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa, ki je zadevo obravnavalo.
Člani občinskega sveta se k razpravi priglasijo in dobijo besedo po vrstnem redu priglasitve. Razprava lahko traja deset minut, iz utemeljenih razlogov tudi do 15 minut. Razpravljalec ima pravico do dveh replik po dve minuti.
23. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Član občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Predsedujoči je dolžan takoj podati pojasnilo glede kršitve.
24. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, razpravo zaključi.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko sejo prekine tudi zaradi odmora, priprave predlogov, potrebe po posvetovanju, pridobitvi dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči sejo prekine tudi, če seja ni več sklepčna.
25. člen
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
5. Odločanje
26. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla ZA njen sprejem.
28. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi. Predlog za tajno odločanje lahko da župan ali najmanj dva člana sveta.
29. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu o katerem se odloči.
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev se dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok.
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu predlagane rešitve.
Predsedujoči po vsakem opravljanem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
30. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine.
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom občinskega sveta.
Komisija vroči glasovnice članom in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, kjer je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev »ZA« (na desni strani glasovnice) in »PROTI« (na levi strani glasovnice).
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje, ki se glasi: »glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali »PROTI«.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk pred priimkom, kolikor kandidatov je treba imenovati.
Član občinskega sveta odda izpolnjeno glasovnico v glasovalno skrinjico.
31. člen
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih,
– število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali predlog ni izglasovan, pri kandidatih pa kateri kandidat je imenovan.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
6. Zapisnik
32. člen
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti zapisnikarja, ki vodi zapisnik
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik občine oziroma oseba, ki je vodila zapisnik
33. člen
Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski trak. Magnetofonske trakove sej je potrebno hraniti tri mesece po izteku mandata sveta.
Član sveta ima pravico do poslušanja magnetofonskega traku iz sej sveta.
Poslušanje se opravi v prostorih občine.
34. člen
Za hrambo in evidenco trakov je odgovoren tajnik občine.
Uničenje trakov se izvede komisijsko.
V. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
35. člen
V skladu s statutom občine ima občinski svet kot stalna delovna telesa ustanovljene naslednje odbore in komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– statutarno pravno komisijo,
– odbor za negospodarstvo,
– odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in prostorsko planiranje.
36. člen
Vsa delovna telesa občine imajo tri člane od katerih morata biti vsaj dva člana komisije člana občinskega sveta, razen komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kjer morajo biti vsi člani komisije tudi člani občinskega sveta.
Člane statutarno pravne komisije in obeh odborov imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
Članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.
37. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
– obravnava vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek v primerih ko je občinski svet pristojen za imenovanje,
– pripravlja predloge za izvolitev, imenovanja in razrešitve in predloge za sestavo delovnih teles, kolikor za to ni posebej pristojen župan.
38. člen
Statutarno pravna komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb in dopolnitev, predlog odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov.
Komisija daje razlago določb splošnih aktov občine.
39. člen
Odbor za negospodarstvo:
– obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva,
– oblikuje o predlogih svoje mnenje in stališča ter jih v obliki predlogov poda na seji občinskega sveta,
– pred sprejetjem proračuna občine predlaga občinskemu svetu razdelitev in program realizacije postavk proračuna, ki so namenjene družbenim dejavnostim.
40. člen
Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in prostorsko planiranje:
– obravnava predloge aktov in drugih odločitev občine na področju gospodarstva (malo gospodarstvo in obrt, kmetijstvo, gostinstvo, turizem), varstva okolja ter področja planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom ter nepremičnim premoženjem,
– oblikuje o predlogih svoje mnenje in stališča ter jih v obliki predlogov poda na seji občinskega sveta,
– pred sprejetjem proračuna občine predlaga občinskemu svetu razdelitev in program realizacije postavk proračuna, ki so namenjene plačilom v gospodarsko infrastrukturo.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
41. člen
Občinski svet sprejema:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.
2. Postopek za sprejem odloka
42. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah besedila odloka na sejah sveta in njegovih komisijah ali odborih.
43. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi lahko občinski svet odlok s sklepom zavrne, če misli, da ni potreben.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti.
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitev župan, člani občinskega sveta ter predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo tri dni pred dnem določenim za sejo ali na sami seji na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
44. člen
Občinski svet lahko sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
45. člen
Občinski svet lahko sprejme odlok po skrajšanem postopku, kar pomeni, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov.
Skrajšani postopek se uporablja pri obravnavi:
– manj zahtevnih sprememb in dopolnitev odlokov,
– prenehanju veljavnosti posameznih odlokov,
– uskladitvi odlokov z zakoni ali drugimi predpisi in odločbami ustavnega sodišča.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Odločitev ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta.
46. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
47. člen
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
48. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov ne dobi večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Če kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek.
49. člen
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta.
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
50. člen
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
51. člen
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata.
VIII. KONČNA DOLOČBA
52. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Dobje pri Planini, dne 29. januarja 1999.
Župan
Občine Dobje
Franc Salobir l. r.
