Na podlagi petega odstavka 92. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96) minister za šolstvo in šport izdaja

Ta odredba določa smer izobrazbe, ki jo morajo imeti učitelji in laboranti v izobraževalnih programih gimnazije, klasične, ekonomske in tehniške gimnazije ter učitelji, laboranti in korepetitorji v programu umetniške gimnazije.

V tej odredbi se za čas, dokler visokošolski zavodi ne uskladijo strokovnih naslovov z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98) uporabljajo strokovni naslovi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.

V tej odredbi izrazi pomenijo:
1. (in) – bodisi enopredmetni bodisi dvopredmetni študijski program, pri katerem je predpisani predmet prvi ali drugi v povezavi,
2. in ... – dvopredmetni študijski program, pri katerem je predpisani predmet prvi ali drugi v povezavi.

Splošno izobraževalni predmeti
1. Slovenščina
Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz slovenskega jezika ali slovenskega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor slovenskega jezika (in),
– profesor slovenskega jezika s književnostjo (in),
– diplomirani slovenist (in).
2. Matematika
Učitelj matematike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor matematike,
– diplomirani inženir matematike,
– profesor računalništva z matematiko.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko matematiko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program, si pridobil strokovni naslov
– profesor matematike in ...
in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je opravil:
– ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz matematike ali
– izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke.
3. Angleščina
Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz angleškega jezika ali angleškega jezika s književnostjo in ... in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor angleškega jezika (in),
– profesor angleškega jezika s književnostjo (in),
– diplomirani anglist (in).
4. Nemščina
Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz nemškega jezika ali nemškega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor nemškega jezika (in),
– profesor nemškega jezika s književnostjo (in),
– diplomirani nemcist (in).
5. Francoščina
Učitelj francoščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz francoskega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor francoskega jezika s književnostjo in ...,
– diplomirani francist in ....
6. Italijanščina
Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz italijanskega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor italijanskega jezika s književnostjo in ...,
– diplomirani italijanist in ....
7. Španščina
Učitelj španščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz španskega jezika in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor španskega jezika s književnostjo in ...,
– diplomirani hispanist in ....
8. Ruščina
Učitelj ruščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz ruskega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor ruskega jezika s književnostjo in ...,
– diplomirani rusist in ....
9. Latinščina
Učitelj latinščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz latinskega jezika s književnostjo in si pridobil strokovni naslov
– profesor latinskega jezika in ....
10. Grščina
Učitelj grščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz grškega jezika s književnostjo in si pridobil strokovni naslov
– profesor grškega jezika in ....
11. Madžarščina
Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo in si pridobil strokovni naslov
– profesor madžarskega jezika s književnostjo in ....
12. Zgodovina
Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz zgodovine in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor zgodovine (in),
– diplomirani zgodovinar (in).
13. Športna vzgoja
Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz športne vzgoje in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor športne vzgoje in organizator športne rekreacije,
– profesor športne vzgoje in trener,
– profesor posebne športne vzgoje.
14. Glasba
Učitelj glasbe je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz muzikologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe,
– diplomirani muzikolog (in).
15. Likovna umetnost
Učitelj likovne umetnosti je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine ali katerega od enopredmetnih študijskih programov iz likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva, oblikovanja ali arhitekture in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor umetnostne zgodovine in ...,
– diplomirani umetnostni zgodovinar (in),
– profesor likovne pedagogike,
– akademski slikar,
– akademski kipar,
– diplomirani industrijski oblikovalec,
– diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
– diplomirani inženir arhitekture.
16. Geografija
Učitelj geografije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz geografije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor geografije (in),
– diplomirani geograf (in).
17. Biologija
Učitelj biologije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor biologije,
– diplomirani biolog.
Če učitelja z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko biologijo v izobraževalnem programu gimnazije in klasične gimnazija uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije in ..., si pridobil strokovni naslov
– profesor biologije in ... ter opravil:
– ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz biologije ali
– izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke.
V izobraževalnih programih umetniške, ekonomske ali tehniške gimnazije, ki vsebujejo od 70 do 175 ur biologije z ekologijo, jo lahko uči tudi profesor biologije in ....
17.1. Laborant pri biologiji je lahko, kdor je
– opravil maturo z izbirnim predmetom biologija ali
– končal štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov z biološkega predmetnega področja.
18. Kemija
Učitelj kemije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije ali kemijske tehnologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor kemije,
– diplomirani inženir kemije,
– diplomirani inženir kemijske tehnologije.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, kemijo v izobraževalnih programih gimnazije in klasične gimnazije lahko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije in ..., si pridobil strokovni naslov
– profesor kemije in ... ter opravil:
– ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz kemije ali
– izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke.
V izobraževalnih programih ekonomske, tehniške ali umetniške gimnazije, ki vsebujejo od 70 do 175 ur kemije, jo lahko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije in ... in si pridobil strokovni naslov
– profesor kemije in fizike ali
– profesor kemije in biologije.
18.1. Laborant pri kemiji je lahko, kdor
– je opravil maturo z izbirnim predmetom kemija ali
– je končal štiriletni srednješolski program kemijski tehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur kemije ali drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja.
19. Fizika
Učitelj fizike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor fizike,
– diplomirani inženir fizike,
– diplomirani astronom,
– diplomirani inženir meteorologije.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko fiziko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike in ..., si pridobil strokovni naslov
– profesor fizike in ... ter opravil:
– ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz fizike ali
– izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke.
19.1. Laborant pri fiziki je lahko, kdor
– je opravil maturo z izbirnim predmetom fizika ali
– je končal štiriletni srednješolski program elektrotehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur fizike ali drugih predmetov s fizikalnega predmetnega področja.
20. Psihologija
Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz psihologije in si pridobil strokovni naslov
– diplomirani psiholog.
21. Sociologija
Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz sociologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor sociologije in ...,
– diplomirani sociolog.
22. Filozofija
Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz filozofije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor filozofije in ...,
– diplomirani filozof (in).
23. Informatika
Učitelj informatike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike, matematike – smeri računalništvo z matematiko ali uporabna matematika, organizacije dela – smer organizacijska informatika, ekonomije – informacijsko-upravljalske smer, sociologije – smer družboslovna informatika ali matematike in računalništva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor računalništva z matematiko,
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– diplomirani inženir matematike (smer uporabna matematika),
– diplomirani organizator dela – informatik,
– diplomirani ekonomist (informacijsko-upravljalska smer),
– diplomirani sociolog družboslovne informatike,
– profesor matematike in računalništva,
– diplomirani inženir računalništva.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko informatiko uči tudi, kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, če je imel v tem programu predmet računalništvo, in je opravil:
– ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz informatike ali
– izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke.
Strokovno teoretični predmeti ekonomske gimnazije
24. Ekonomija
Učitelj ekonomije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ekonomije in si pridobil strokovni naslov
– diplomirani ekonomist.
25. Poslovna informatika
Učitelj poslovne informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike, matematike – smeri računalništvo z matematiko ali uporabna matematika, organizacije dela, ekonomije, sociologije – smer družboslovna informatika ali matematike in računalništva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani ekonomist,
– diplomirani organizator dela,
– profesor računalništva z matematiko,
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– diplomirani inženir matematike (smer uporabna matematika),
– diplomirani sociolog družboslovne informatike,
– profesor matematike in računalništva,
– diplomirani inženir računalništva.
26. Podjetništvo
Učitelj podjetništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ekonomije ali organizacije dela in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani ekonomist,
– diplomirani organizator dela.
Strokovno teoretični predmeti tehniške gimnazije
27. Mehanika
Učitelj mehanike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva ali fizike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir strojništva,
– diplomirani inženir gradbeništva,
– diplomirani inženir fizike.
28. Strojništvo
Učitelj strojništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, fizike ali proizvodno-tehnične vzgoje in fizike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir strojništva,
– diplomirani inženir gradbeništva,
– diplomirani inženir fizike,
– profesor proizvodno tehnične vzgoje in fizike.
29. Laboratorijske vaje (mehanika in strojništvo)
Učitelj laboratorijskih vaj (mehanika in strojništvo) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, fizike ali proizvodno-tehnične vzgoje in fizike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir strojništva,
– diplomirani inženir gradbeništva,
– diplomirani inženir fizike,
– profesor proizvodno-tehnične vzgoje in fizike.
30. Elektrotehnika
Učitelj elektrotehnike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike in si pridobil strokovni naslov
– diplomirani inženir elektrotehnike.
31. Elektronika
Učitelj elektronike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike in si pridobil strokovni naslov
– diplomirani inženir elektrotehnike.
32. Laboratorijske vaje (elektrotehnika in elektronika)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (elektrotehnika in elektronika) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike in si pridobil strokovni naslov
– diplomirani inženir elektrotehnike.
32.1. Laborant pri laboratorijskih vajah (elektrotehnika in elektronika) je lahko, kdor ima
– srednjo strokovno izobrazbo in pridobljen poklic oziroma naziv srednje strokovne izobrazbe elektrotehnik elektronik ali elektrotehnik energetik.
33. Biotehnologija
Učitelj biotehnologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz biologije, mikrobiologije, živilske tehnologije, kmetijstva, kemije, kemijske tehnologije, farmacije ali veterinarstva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor biologije,
– diplomirani biolog,
– diplomirani mikrobiolog,
– diplomirani inženir živilske tehnologije,
– diplomirani inženir kmetijstva,
– diplomirani inženir kemije,
– profesor kemije,
– diplomirani inženir kemijske tehnologije,
– diplomirani inženir farmacije,
– doktor veterinarske medicine.
34. Mikrobiologija
Učitelj mikrobiologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz mikrobiologije, biologije, živilske tehnologije, veterinarstva ali kmetijstva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani mikrobiolog,
– diplomirani biolog,
– profesor biologije,
– diplomirani inženir živilske tehnologije,
– doktor veterinarske medicine,
– diplomirani inženir kmetijstva.
35. Kmetijstvo
Učitelj kmetijstva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program kmetijstvo in si pridobil strokovni naslov
– diplomirani inženir kmetijstva.
36. Laboratorijske vaje (biotehnologija in mikrobiologija)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (biotehnologija in mikrobiologija) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz biologije, mikrobiologije, živilske tehnologije, kemijske tehnologije, kemije, veterinarstva, kmetijstva ali farmacije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor biologije,
– diplomirani biolog,
– diplomirani mikrobiolog,
– diplomirani inženir živilske tehnologije,
– diplomirani inženir kemijske tehnologije,
– profesor kemije,
– diplomirani inženir kemije,
– doktor veterinarske medicine,
– diplomirani inženir kmetijstva,
– diplomirani farmacevt.
36.1. Laborant pri laboratorijskih vajah (biotehnologija in mikrobiologija), je lahko, kdor je
– opravil maturo z izbirnim predmetom iz biologije ali kemije ali
– končal štiriletni srednješolski program živilski tehnik, veterinarski tehnik, kmetijski tehnik ali kemijski tehnik.
37. Materiali
Učitelj materialov je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz metalurgije in materialov, lesarstva, arhitekture, strojništva, gradbeništva ali kemijske tehnologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir za materiale,
– diplomirani inženir lesarstva,
– diplomirani inženir arhitekture,
– diplomirani inženir strojništva,
– diplomirani inženir gradbeništva,
– diplomirani inženir kemijske tehnologije.
38. Lesarstvo
Učitelj lesarstva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz lesarstva in si pridobil strokovni naslov
– diplomirani inženir lesarstva.
39. Opisna geometrija
Učitelj opisne geometrije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, arhitekture in gradbeništva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir strojništva,
– diplomirani inženir arhitekture,
– diplomirani inženir gradbeništva.
40. Gradbeništvo
Učitelj gradbeništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz arhitekture ali gradbeništva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir arhitekture,
– diplomirani inženir gradbeništva.
41. Laboratorijske vaje (materiali in lesarstvo)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (materiali in lesarstvo) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz metalurgije in materialov, lesarstva, strojništva, gradbeništva, arhitekture ali kemijske tehnologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir za materiale,
– diplomirani inženir lesarstva,
– diplomirani inženir strojništva,
– diplomirani inženir gradbeništva,
– diplomirani inženir arhitekture,
– diplomirani inženir kemijske tehnologije.
41.1. Laborant pri laboratorijskih vajah (materiali in lesarstvo) je lahko, kdor ima srednjo strokovno izobrazbo in pridobljen poklic oziroma naziv srednje strokovne izobrazbe:
– lesarski tehnik,
– gradbeni tehnik,
– kemijski tehnik,
– strojni tehnik.
42. Računalništvo
Učitelj računalništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike ali matematike in si pridobil strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor računalništva z matematiko,
– diplomirani inženir računalništva.
43. Računalniški sistemi in omrežja
Učitelj računalniških sistemov in omrežij je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike ali matematike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor računalništva z matematiko,
– diplomirani inženir računalništva.
44. Laboratorijske vaje (računalništvo ter računalniški sistemi in omrežja)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (računalništvo ter računalniški sistemi in omrežja) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike ali matematike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor računalništva z matematiko,
– diplomirani inženir računalništva.
44.1. Laborant pri laboratorijskih vajah pri predmetu računalništvo ter računalniški sistemi in omrežja je lahko kdor ima
– srednjo strokovno izobrazbo in pridobljen poklic oziroma naziv srednje strokovne izobrazbe računalniški tehnik.
Strokovno teoretični predmeti umetniške gimnazije
Glasbena smer
45. Solfeggio
Učitelj solfeggia je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – teoretik,
– akademski glasbenik – komponist,
– akademski glasbenik – dirigent.
46. Glasbeni stavek
Učitelj glasbenega stavka je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – teoretik,
– akademski glasbenik – komponist.
47. Zgodovina glasbe
Učitelj zgodovine glasbe je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz muzikologije in si pridobil strokovni naslov
– diplomirani muzikolog (in).
48. Klavir
Učitelj klavirja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz instrumentov s tipkami – klavir in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– akademski glasbenik – pianist.
49. Petje – instrument
a) Petje
Učitelj petja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz petja in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pevec,
– akademski glasbenik – pevec.
b) Orgle
Učitelj orgel je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz instrumentov s tipkami – orgle in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – orglavec,
– akademski glasbenik – orglavec.
c) Harfa
Učitelj harfe je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – harfa in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – harfist,
– akademski glasbenik – harfist.
č) Harmonika
Učitelj harmonike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali ima ustrezno izobrazbo za učitelja kateregakoli instrumenta in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe,
– profesor glasbe – ... (katerikoli instrument),
– akademski glasbenik – ... (katerikoli instrument),
pred tem pa je končal štiriletni srednješolski program instrumentalist – harmonikar.
d) Violina
Učitelj violine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – violina in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – violinist,
– akademski glasbenik – violinist.
e) Viola
Učitelj viole je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – viola in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – violist,
– akademski glasbenik – violist,
– profesor glasbe – violinist,
– akademski glasbenik – violinist.
f) Violončelo
Učitelj violončela je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – violončelo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – violončelist,
– akademski glasbenik – violončelist.
g) Kontrabas
Učitelj kontrabasa je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – kontrabas in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – kontrabasist,
– akademski glasbenik- kontrabasist.
h) Kitara
Učitelj kitare je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – kitara in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – kitarist,
– akademski glasbenik – kitarist.
i) Bobni
Učitelj bobnov je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – tolkala in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – tolkalec,
– akademski glasbenik – tolkalec,
pred tem pa je končal štiriletni srednješolski program instrumentalist – bobnar.
j) Flavta
Učitelj flavte je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – flavta in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – flavtist,
– akademski glasbenik – flavtist.
k) Klarinet
Učitelj klarineta je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – klarinet in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – klarinetist,
– akademski glasbenik – klarinetist.
l) Oboa
Učitelj oboe je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – oboa in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – oboist,
– akademski glasbenik – oboist.
m) Fagot
Učitelj fagota je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – fagot in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – fagotist,
– akademski glasbenik – fagotist.
n) Saksofon
Učitelj saksofona je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – saksofon in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – saksofonist,
– akademski glasbenik – saksofonist.
Učitelj saksofona je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klarineta in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – klarinetist,
– akademski glasbenik – klarinetist,
pred tem pa je končal štiriletni srednješolski program instrumentalist – saksofonist.
o) Rog
Učitelj roga je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – rog in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – hornist,
– akademski glasbenik – hornist.
p) Trobenta
Učitelj trobente je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – trobenta in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – trobentar,
– akademski glasbenik – trobentar.
r) Pozavna
Učitelj pozavne je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – pozavna in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pozavnist,
– akademski glasbenik – pozavnist.
s) Tuba
Učitelj tube je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – tuba in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – tubist,
– akademski glasbenik – tubist.
š) Tolkala
Učitelj tolkal je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – tolkala in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – tolkalec,
– akademski glasbenik – tolkalec.
50. Zbor – orkester
Učitelj predmeta zbor – orkester je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja in si pridobil strokovni naslov
– akademski glasbenik – dirigent.
Učitelj za zbor je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike in si pridobil strokovni naslov profesor glasbe ter ima 5 let izkušenj pri vodenju zbora.
Učitelj za orkester je lahko tudi, kdor
– je končal nepedagoški univerzitetni študijski program iz glasbe in ima ustrezno izobrazbo za učitelja kateregakoli instrumenta ali
– pedagoški univerzitetni študijski program iz glasbe in ima ustrezno izobrazbo za učitelja kateregakoli instrumenta ter ima 5 let izkušenj pri vodenju orkestra.
51. Komorna igra
Učitelj komorne igre je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz instrumentov ali petja in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – ... (katerikoli instrument),
– akademski glasbenik – ... (katerikoli instrument),
– profesor glasbe – petja,
– akademski glasbenik – pevec.
Učitelj komorne igre je lahko tudi, kdor ima ustrezno izobrazbo za učitelja kateregakoli instrumenta.
52. Dopolnilni inštrument
Učitelj dopolnilnega inštrumenta je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
a) za čembalo:
– profesor glasbe – čembalist,
– akademski glasbenik – čembalist,
– profesor glasbe – pianist,
– akademski glasbenik – pianist,
b) za violo:
– profesor glasbe – violist,
– akademski glasbenik – violist,
c) za pikolo:
– profesor glasbe – flavtist,
– akademski glasbenik – flavtist,
d) za angleški rog:
– profesor glasbe – oboist,
– akademski glasbenik – oboist,
e) za saksofon – sopranino, sopran, tenor, bariton in bas saksofon:
– profesor glasbe – saksofonist,
– akademski glasbenik – saksofonist,
f) za klarinet – A, C, Es, basovski klarinet in basetni rog:
– profesor glasbe – klarinetist,
– akademski glasbenik – klarinetist.
53. Skupinska igra
Učitelj skupinske igre je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja, petja, klavirja, kontrabasa, kitare, saksofona, trobente ali tolkal in si je pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – kontrabasist,
– profesor glasbe – kitarist,
– profesor glasbe – saksofonist,
– profesor glasbe – trobentar,
– profesor glasbe – tolkalec,
– profesor glasbe – pevec,
– akademski glasbenik – pianist,
– akademski glasbenik – kontrabasist,
– akademski glasbenik – kitarist,
– akademski glasbenik – saksofonist,
– akademski glasbenik – trobentar,
– akademski glasbenik – tolkalec,
– akademski glasbenik – pevec,
– akademski glasbenik – dirigent.
54. Osnove improvizacije
Učitelj osnov improvizacije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja, petja, klavirja, kontrabasa, kitare, saksofona, trobente ali tolkal in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – kontrabasist,
– profesor glasbe – kitarist,
– profesor glasbe – saksofonist,
– profesor glasbe – trobentar,
– profesor glasbe – tolkalec,
– profesor glasbe – pevec,
– akademski glasbenik – pianist,
– akademski glasbenik – kontrabasist,
– akademski glasbenik – kitarist,
– akademski glasbenik – saksofonist,
– akademski glasbenik – trobentar,
– akademski glasbenik – tolkalec,
– akademski glasbenik – pevec,
– akademski glasbenik – dirigent.
55. Osnove aranžiranja
Učitelj osnov aranžiranja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja, klavirja, kontrabasa, kitare, saksofona, trobente ali tolkal in si je pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – teoretik,
– profesor glasbe – pevec
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – kontrabasist,
– profesor glasbe – kitarist,
– profesor glasbe – saksofonist,
– profesor glasbe – trobentar,
– profesor glasbe – tolkalec,
– akademski glasbenik – komponist,
– akademski glasbenik – pevec,
– akademski glasbenik – dirigent,
– akademski glasbenik – pianist,
– akademski glasbenik – kontrabasist,
– akademski glasbenik – kitarist,
– akademski glasbenik – saksofonist,
– akademski glasbenik – trobentar,
– akademski glasbenik – tolkalec.
Plesna smer
56. Klasični balet
Učitelj klasičnega baleta je lahko, kdor ima poklic plesalec oziroma je končal umetniško gimnazijo, smer ples, in je
– solist opernega baleta ter ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta ter ima najmanj 10 let plesne prakse.
Korepetitor pri klasičnem baletu je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz instrumentov s tipkami – klavir, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja ali glasbene pedagogike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – teoretik,
– profesor glasbe,
– akademski glasbenik – pianist,
– akademski glasbenik – komponist,
– akademski glasbenik – dirigent.
57. Balet
Učitelj baleta je lahko, kdor ima poklic plesalec oziroma je končal umetniško gimnazijo, smer ples, in je
– solist opernega baleta ter ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta ter ima najmanj 10 let plesne prakse.
Korepetitor pri baletu je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja ali glasbene pedagogike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – teoretik,
– profesor glasbe,
– akademski glasbenik – pianist,
– akademski glasbenik – komponist,
– akademski glasbenik – dirigent.
58. Zgodovina plesa
Učitelj zgodovine plesa je lahko, kdor je:
– končal katerikoli univerzitetni študijski program in ima poklic plesalec oziroma
– končal umetniško gimnazijo, smer ples.
59. Klasična podržka in repertoar
Učitelj klasične podržke in repertoarja je lahko kdor ima
– poklic plesalec oziroma je končal umetniško gimnazijo, smer ples, in je
– solist opernega baleta ter ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta ter ima najmanj 10 let plesne prakse.
Korepetitor pri klasični podržki in repertoarju je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz instrumentov s tipkami – klavir, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja ali glasbene pedagogike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – teoretik,
– profesor glasbe,
– akademski glasbenik – pianist,
– akademski glasbenik – komponist,
– akademski glasbenik – dirigent.
60. Zgodovina plesa in odrske umetnosti
Učitelj zgodovine plesa in odrske umetnosti je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo, filozofije, psihologije, pedagogike, sociologije, umetnostne zgodovine, etnologije in kulturne antropologije, sociologije kulture, muzikologije, angleškega jezika, angleškega jezika s književnostjo, nemškega jezika, nemškega jezika s književnostjo, francoskega jezika ali kulturologije in si pridobil strokovni naslov:
– diplomirani dramaturg,
– diplomirani igralec,
– diplomirani gledališki in radijski režiser,
– profesor slovenskega jezika (in),
– profesor slovenskega jezika s književnostjo (in),
– diplomirani slovenist (in),
– profesor filozofije in ...,
– diplomirani filozof (in),
– diplomirani psiholog,
– diplomirani pedagog (in),
– profesor sociologije in ...,
– diplomirani sociolog,
– profesor umetnostne zgodovine in ...,
– diplomirani umetnostni zgodovinar (in),
– diplomirani etnolog in kulturni antropolog (in),
– diplomirani sociolog kulture (in),
– diplomirani muzikolog (in),
– profesor angleškega jezika (in),
– profesor angleškega jezika s književnostjo (in),
– diplomirani anglist (in),
– profesor nemškega jezika (in),
– profesor nemškega jezika s književnostjo (in),
– diplomirani nemcist (in),
– profesor francoskega jezika in ...,
– diplomirani francist in ...,
– diplomirani kulturolog
in ima tri leta praktičnega delovanja na področju gledališča.
61. Sodobne plesne tehnike
Učitelj sodobne plesne tehnike je lahko kdor ima
– najmanj srednjo izobrazbo, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in ima najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa.
62. Ustvarjalna delavnica
a) gledališki laboratorij
Učitelj pri ustvarjalni delavnici – gledališki laboratorij je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo, filozofije, psihologije, pedagogike, sociologije, umetnostne zgodovine, etnologije in kulturne antropologije, sociologije, muzikologije, angleškega jezika, angleškega jezika s književnostjo, nemškega jezika, nemškega jezika s književnostjo, francoskega jezika ali kulturologije in si pridobil strokovni naslov:
– diplomirani dramaturg,
– diplomirani igralec,
– diplomirani gledališki in radijski režiser,
– profesor slovenskega jezika (in),
– profesor slovenskega jezika s književnostjo (in),
– diplomirani slovenist (in),
– profesor filozofije in ...,
– diplomirani filozof (in),
– diplomirani psiholog,
– diplomirani pedagog (in),
– profesor sociologije in ...,
– diplomirani sociolog,
– profesor umetnostne zgodovine in ...,
– diplomirani umetnostni zgodovinar (in),
– diplomirani etnolog in kulturni antropolog (in),
– diplomirani sociolog kulture (in),
– diplomirani muzikolog (in),
– profesor angleškega jezika (in),
– profesor angleškega jezika s književnostjo (in),
– diplomirani anglist (in),
– profesor nemškega jezika (in),
– profesor nemškega jezika s književnostjo (in),
– diplomirani nemcist (in),
– profesor francoskega jezika in ...,
– diplomirani francist in ...,
– diplomirani kulturolog
in ima tri leta praktičnega delovanja na področju gledališča.
b) improvizacija
Učitelj pri ustvarjalni delavnici – improvizaciji je lahko, kdor ima:
– najmanj srednjo izobrazbo, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in ima najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa.
c) kompozicija
Učitelj pri ustvarjalni delavnici – kompoziciji je lahko, kdor ima:
– najmanj srednjo izobrazbo, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in ima najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa.
e) koreografija – interpretacija
Učitelj pri ustvarjalni delavnici – koreografiji – interpretaciji je lahko, kdor ima:
– najmanj srednjo izobrazbo, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in ima najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa.
d) glasbena delavnica
Učitelj pri ustvarjalni delavnici – glasbeni delavnici je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali muzikologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe,
– diplomirani muzikolog (in).
63. Uporabna anatomija
Učitelj uporabne anatomije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz medicine, biologije, farmacije ali športne vzgoje in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– doktor medicine,
– profesor biologije,
– diplomirani biolog,
– diplomirani inženir farmacije,
– profesor športne vzgoje in organizator športne rekreacije,
– profesor športne vzgoje in trener,
– profesor posebne športne vzgoje.
64. Stilni plesi
Učitelj stilnih plesov je lahko, kdor ima poklic plesalec oziroma je končal umetniško gimnazijo, smer ples, in je:
– solist opernega baleta in ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta in ima najmanj 10 let plesne prakse.
Korepetitor pri stilnih plesih je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja ali glasbene pedagogike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – teoretik,
– profesor glasbe,
– akademski glasbenik – pianist,
– akademski glasbenik – komponist,
– akademski glasbenik – dirigent.
65. Karakterni plesi
Učitelj karakternih plesov je lahko, kdor ima poklic plesalec oziroma je končal umetniško gimnazijo, smer ples, in je:
– solist opernega baleta in ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta in ima najmanj 10 let plesne prakse.
Korepetitor pri karakternih plesih je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in glasbene pedagogike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – teoretik,
– profesor glasbe,
– akademski glasbenik – pianist,
– akademski glasbenik – komponist,
– akademski glasbenik – dirigent.
Likovna smer
66.Umetnostna zgodovina
Učitelj umetnostne zgodovine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine, slikarstva, kiparstva, oblikovanja, likovne pedagogike ali arhitekture in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor umetnostne zgodovine in ...,
– diplomirani umetnostni zgodovinar (in),
– akademski slikar,
– akademski kipar,
– diplomirani industrijski oblikovalec,
– diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
– profesor likovne pedagogike,
– diplomirani inženir arhitekture z dopolnilnim znanjem iz umetnostne zgodovine.
67. Predstavitvene tehnike
Učitelj predstavitvenih tehnik je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oblikovanja ali arhitekture in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani industrijski oblikovalec,
– diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
– diplomirani inženir arhitekture.
68. Likovna teorija
Učitelj likovne teorije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slikarstva, kiparstva, oblikovanja, arhitekture ali likovne pedagogike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– akademski slikar,
– akademski kipar,
– diplomirani industrijski oblikovalec,
– diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
– diplomirani inženir arhitekture,
– profesor likovne pedagogike.
69. Bivalna kultura
Učitelj bivalne kulture je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz arhitekture ali krajinske arhitekture in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir arhitekture,
– diplomirani inženir krajinske arhitekture.
70. Plastično oblikovanje
Učitelj plastičnega oblikovanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kiparstva in si pridobil strokovni naslov
– akademski kipar.
71. Risanje in slikanje
Učitelj risanja in slikanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slikarstva, kiparstva ali likovne pedagogike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– akademski slikar,
– akademski kipar,
– profesor likovne pedagogike.
Učitelj risanja in slikanja je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oblikovanja ali arhitekture in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
– diplomirani industrijski oblikovalec,
– diplomirani inženir arhitekture
z najmanj 5-letno ustvarjalnostjo in javnimi predstavitvami iz risanja in slikanja.
72. Osnove varovanja dediščine
Učitelj osnov varovanja dediščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz restavratorstva, kiparstva, slikarstva, kemije, tekstilne tehnologije ali oblikovanja tekstilij in oblačil in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– akademski restavrator,
– akademski kipar,
– akademski slikar,
– profesor kemije,
– diplomirani inženir kemije,
– diplomirani inženir tekstilne tehnologije,
– diplomirani oblikovalec tekstilij in oblačil.

Z dnem uveljavitve te odredbe se za učitelje in laborante v izobraževalnih programih gimnazije, klasične, ekonomske, tehniške in umetniške gimnazije preneha uporabljati sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95, 68/95).

Učitelji in laboranti, ki so do uveljavitve te odredbe izpolnjevali s predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti za tiste predmete, ki jih našteva ta odredba, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost tudi po uveljavitvi te odredbe.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.