Na podlagi statuta Občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 38/95 in 68/98, je Svet krajevne skupnosti Šoštanj, na seji dne 4. 1. 1999 sprejel
S T A T U T
Krajevne skupnosti Šoštanj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna skupnost Šoštanj je kot ožji del občine samoupravna skupnost občanov, organiziranih na območju naselja Šoštanj v Občini Šoštanj.
V skladu z zakonom, statutom Občine Šoštanj in tem statutom zadovoljujejo občani krajevne skupnosti določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je krajevni skupnosti poverila občina.
2. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina. Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino, oziroma na KS z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih KS.
3. člen
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevki in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
4. člen
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s sredstvi s katerimi razpolaga. Pri razpolaganju s temi sredstvi nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
5. člen
Sedež krajevne skupnosti je: Trg svobode 5, 3325 Šoštanj.
Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis Občina Šoštanj, v notranjem krogu pa napis KS Šoštanj.
6. člen
Krajevna skupnost v okviru pooblastil določenih v statutu občine samostojno ureja in opravlja svoje naloge, ki jih nanjo prenese občina.
7. člen
Krajevna skupnost lahko ima svoj krajevni praznik, ki ga določi svet krajevne skupnosti s sklepom.
Krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim občanom priznanja in plakete.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
8. člen
Krajevna skupnost samostojno opravlja naloge, ki jih določa statut občine in ta statut.
V krajevni skupnosti se za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravljajo zlasti naslednje naloge:
– obravnavajo vsa vprašanja pomembna za delo in življenje krajevne skupnosti ter oblikuje stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem;
– obravnavajo vprašanja iz občinske pristojnosti ter dajejo k tem vprašanjem mnenja, stališča in pobude;
– dajejo soglasja oziroma mnenja k posameznim odločitvam občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine;
– sprejema statut krajevne skupnosti in druge splošne akte KS;
– obravnava in sprejema finančni načrt in zaključni račun KS;
– odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti;
– razpiše referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti;
– razpiše referendum o samoprispevku občanov in odloča o uvedbi samoprispevka;
– dajejo pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sklicujejo zbore občanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj,
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
– sprejema program KS,
– upravlja in vzdržuje komunalne objekte KS,
– opravlja druge naloge, ki so v pristojnosti KS.
III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
9. člen
Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje sedem članov.
10. člen
Kot stalni organ, ki ga imenuje svet KS je v krajevni skupnosti nadzorni odbor.
Za uresničevanje posameznih nalog lahko svet krajevne skupnosti imenuje delovna telesa – komisije.
1. Volitve sveta krajevne skupnosti
11. člen
Za izvolitev sveta KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
12. člen
V skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom so volitve sveta KS redne (opravijo se vsako četrto leto), predčasne (opravijo se, če se svet KS razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne.
13. člen
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, izvaja pa jih občinska volilna komisija.
14. člen
Kandidate za člane sveta KS določijo politične stranke in volivci na zborih volivcev, ali skupina volivcev v skladu z zakonom s podpisi.
15. člen
Predlogi kandidatur se vložijo pisno pri občinski volilni komisiji najpozneje 45 dni pred dnevom glasovanja.
16. člen
Izid glasovanja na volišču ugotavljajo volilni odbori. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, odloča o izvolitvi med njima žreb.
2. Pristojnosti sveta krajevne skupnosti
17. člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– sprejema poslovnik o delu sveta in druge akte krajevne skupnosti,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti, razpisuje referendum o posameznih vprašanjih iz občinske pristojnosti, ki neposredno prizadevajo interese občanov krajevne skupnosti,
– razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka in odloča o uvedbi samoprispevka,
– obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo krajevne skupnosti ter oblikuje stališča do teh vprašanj,
– v primerih, ko je tako določeno s statutom občine daje mnenje občinskemu svetu, če ta odloča o zadevi, ki zadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti,
– imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa sveta krajevne skupnosti,
– podeljuje priznanja in plakete krajevne skupnosti,
– voli predsednika, podpredsednika in tajnika sveta krajevne skupnosti,
– voli nadzorni odbor krajevne skupnosti,
– voli volilno komisijo za izvedbo referendumov,
– sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem finančnega načrta in razpolaganjem s sredstvi krajevne skupnosti,
– odloča o drugih vprašanjih iz pristojnosti krajevne skupnosti.
3. Konstituiranje sveta in mandat članov sveta krajevne skupnosti
18. člen
Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika, lahko pa tudi tajnika sveta krajevne skupnosti.
19. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet krajevne skupnosti na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta krajevne skupnosti. Do izvolitve predsednika sveta krajevne skupnosti prvo sejo vodi najstarejši član sveta krajevne skupnosti.
20. člen
Podpredsednika in tajnika sveta krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti na predlog predsednika. Podpredsednik in tajnik sveta krajevne skupnosti se volita za mandatno dobo, kot jo ima svet krajevne skupnosti izmed članov sveta krajevne skupnosti z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov, če za predlog glasuje več kot polovica vseh članov sveta krajevne skupnosti, v naslednjih primerih:
– kršitve določil statuta KS,
– prekoračitve pooblastil,
– ne spoštovanja sklepov sveta KS, zbora občanov in drugih organov KS,
– v drugih utemeljenih primerih, ki kažejo na nastanek ali možnost nastanka škodljivih posledic zaradi njegovega ravnanja (storitve ali opustitve).
Na predlog najmanj četrtine članov je lahko razrešen tudi podpredsednik sveta krajevne skupnosti.
21. člen
Predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti preneha mandat s pretekom časa za katerega so bili izvoljeni.
22. člen
Predsednik in člani sveta KS lahko pred potekom mandata odstopijo. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki predsedniku ali podpredsedniku sveta KS.
Predsednik sveta KS ali podpredsednik je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta KS, ki o odstopu sprejme ugotovitveni sklep in ga posreduje predsedniku volilne komisije.
4. Pravice in dolžnosti članov sveta krajevne skupnosti
23. člen
Člani sveta KS imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine, tem statutom in drugimi akti KS.
24. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta KS.
25. člen
Člani sveta KS imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta KS, delovnim telesom sveta KS in zahtevati odgovore na vprašanja in pobude.
26. člen
Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oziroma pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.
27. člen
Kadar svet KS obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti lahko člani sveta dajejo pobude in vprašanja, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, občinske uprave in župana.
Ta vprašanja in pobude mora predsednik sveta KS takoj po seji sveta KS posredovati pristojnim organom občine in zahtevati odgovor nanje.
Če pristojni organi ne odgovorijo na vprašanje ali pobudo v roku določenem v statutu občine oziroma poslovniku občinskega sveta lahko predsednik sveta KS skliče zbor občanov KS in na njem obravnava vprašanje oziroma pobudo.
28. člen
Posamezni član sveta KS lahko zahteva sklic zbora občanov za obravnavo kakšnega vprašanja, ki ga obravnava svet KS. O takšni pobudi odloči svet KS z večino glasov vseh članov sveta KS.
5. Predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti
29. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti:
– zastopa in predstavlja KS,
– sklicuje in vodi seje sveta KS,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo sveta KS,
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet KS,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko upravo in županom,
– sklicuje zbore občanov v KS,
– sklepa pogodbe in druge pravne posle v skladu s programom razvoja ter finančnim načrtom KS,
– opravlja druge naloge.
30. člen
Podpredsednik sveta KS pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
31. člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta KS ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta KS. Če tudi podpredsednik sveta KS ne more opravljati nalog predsednika prevzame naloge predsednika tajnik sveta KS, ki hkrati tudi vodi administrativno evidenco sveta KS.
6. Seje sveta krajevne skupnosti
32. člen
Svet KS veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta KS. Svet KS sprejema odločitve z večino navzočih članov, če s tem statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.
33. člen
Glasovanje na seji sveta je javno.
Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom večina članov sveta KS.
34. člen
Svet KS se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta KS na lastno pobudo, predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj štirje člani sveta, nadzorni odbor, občinski svet ali župan, in sicer v 15 dneh od vložitve zahtevka sklica.
Vabilo za sejo sveta KS se lahko pošlje tudi županu občine. V dogovoru z županom občine se lahko skliče seja sveta KS, kadar je potrebno, da so na seji prisotni župan ali drugi predstavniki občine.
35. člen
Seje sveta krajevne skupnosti so javne.
7. Delovna telesa sveta krajevne skupnosti
36. člen
Za obravnavo posameznih vprašanj, za pripravo predlogov gradiv za razjasnitev določenih spornih vprašanj in za opravljanje drugih nalog in proučevanje posameznih vprašanj lahko imenuje svet KS komisije kot svoja delovna telesa.
V sklepu o imenovanju komisije se določi njena sestava in naloge. V vsako komisijo se imenuje en član sveta, ki tudi vodi delo komisije.
8. Strokovna opravila za potrebe krajevne skupnosti
37. člen
Strokovna in administrativna opravila za potrebe sveta KS in njegovih delovnih teles ter za izvajanje drugih nalog KS lahko opravlja občinska uprava v skladu s statutom občine. Svet KS lahko sklene tudi drugače.
9. Zapisniki sej sveta krajevne skupnosti
38. člen
O delu na seji sveta se piše skrajšani zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljavcev, navedbo na seji sprejetih sklepov in izidov glasovanja o posameznih zadevah.
Skrajšani zapisnik potrdi svet KS na prvi prihodnji seji, podpišeta pa ga predsednik sveta in tajnik KS oziroma zapisnikar.
10. Nadzorni odbor
39. člen
Nadzorni odbor KS sestavljajo predsednik in dva člana.
Nadzorni odbor izvoli svet KS izmed občanov. Predsednik in člana nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta KS.
40. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KS,
– nadzoruje zakonitost, namensko in smotrno porabo sredstev KS,
– nadzoruje finančno poslovanje KS.
41. člen
Nadzorni odbor se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno obravnava finančno poslovanje KS in o svojih ugotovitvah poroča svetu KS in pristojnemu organu občine. Nadzorni odbor obvezno obravnava zaključni račun KS.
Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov vseh članov.
11. Premoženje in financiranje krajevne skupnosti
42. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti KS, denarna sredstva in pravice.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja odloča svet KS z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta KS.
43. člen
Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in občinskega proračuna.
44. člen
Viri prihodkov KS so:
– sredstva zbrana s samoprispevkom občanov,
– sredstva, ki jih občani združujejo v KS za določene namene,
– dotacije, darila, volila,
– sredstva ustvarjena z dejavnostjo KS,
– sredstva iz občinskega proračuna,
– rente.
45. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom KS.
46. člen
Sredstva KS se smejo uporabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta KS.
47. člen
Finančni načrt KS sprejme svet KS z večino vseh članov.
Po preteku leta za katerega je bil sprejet finančni načrt KS sprejme svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo doseženi prihodki in doseženi odhodki.
48. člen
Finančno poslovanje KS in knjigovodska evidenca za KS se vodi v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta KS. Arhiv KS hrani Občina Šoštanj, svet KS pa lahko odloči drugače.
IV. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
49. člen
Svet krajevne skupnosti sprejme naslednje akte:
– statut KS,
– poslovnik o delu sveta KS,
– finančni načrt,
– zaključni račun,
– pravilnike,
– sklepe.
50. člen
Statut KS je temeljni akt KS, ki določa organizacijo in delovanje KS, oblikovanje in pristojnosti organov KS, sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev in druga vprašanja pomembna za delo KS.
Statut KS sprejme svet KS z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta KS.
51. člen
S poslovnikom določa svet KS organizacijo in delo sveta KS ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta KS.
52. člen
S finančnim načrtom se razporejajo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene porabe KS.
53. člen
Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev KS.
54. člen
S pravilnikom KS ureja notranjo organizacijo ter finančno materialno in knjigovodsko poslovanje.
S pravilnikom se lahko urejajo priznanja in nagrade KS ter druga vprašanja, če je to določeno s statutom občine.
55. člen
S sklepom svet KS razpiše in uvede samoprispevek na osnovi predhodno izvedenega referenduma.
S sklepom svet KS ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje ter voli in imenuje člane delovnih teles.
S sklepom svet KS odloča tudi o postopkih in o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
56. člen
Neposredni obliki odločanja občanov v KS sta zbor občanov in referendum.
57. člen
Zbor občanov sestavljajo polnoletni občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS.
Zbor občanov za celotno območje KS skliče predsednik sveta KS na lastno pobudo, na zahtevo sveta KS, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 3% volivcev v KS.
58. člen
Občani na zboru občanov:
– razpravljajo o problematiki v KS,
– razpravljajo o delu sveta KS,
– dajejo mnenja in predloge glede usmeritve posameznih vprašanj v KS,
– razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja stališča do teh vprašanj,
– obravnavajo druga vprašanja pomembna za življenje in delo v KS.
59. člen
Zbor občanov vodi tričlansko delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki se izvoli na začetku zbora.
O delu zbora občanov se piše skrajšani zapisnik, ki ga potrdita dva overitelja zapisnika, zapisnikar in predsednik delovnega predsedstva.
60. člen
Svet KS lahko pred odločanjem razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum o sklepu s katerim se določa samoprispevek občanov. Svet mora razpisati referendum tudi, če tako zahteva najmanj 10% volivcev v KS.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
VI. SODELOVANJE Z DRUGIMI KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI
61. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb in interesov se lahko krajevna skupnost povezuje z drugimi KS na območju občine v različne oblike interesnega združenja in sodelovanja.
Krajevna skupnost lahko sodeluje tudi z drugimi KS in mesti in lahko v ta namen tudi združuje sredstva za opravljanje skupnih zadev.
Oblike, načine in pogoje sodelovanja določijo pristojni organi KS.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
Krajevna skupnost objavlja svoje akte na krajevno običajen način.
63. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
64. člen
Občinski svet občine Šoštanj je dal soglasje k temu statutu dne 3. 3. 1999.
Predsednica
Sveta KS Šoštanj
mag. Cvetka Tinauer, dipl. jur. l. r.
