Na podlagi določil 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter 16. člena statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 30/95) je Občinski svet občine Črenšovci na 3. seji dne 2. 3. 1999 sprejel

Odlok določa varstvene pasove za vodne vire pitne vode v Črenšovcih, Žižkih, Trnju, Dolnji Bistrici in Gornji Bistrici ter ukrepe za zavarovanje podtalnice in črpališč pred onesnaževanjem.

Gospodarjenje z vodnimi viri iz 1. člena mora biti skladno z določbami tega odloka.

Meje varstvenih pasov so določene na podlagi strokovnih osnov, vrisane v prostorskih katastrskih načrtih v merilu 1:5000, ki so na vpogled na upravi Občine Črenšovci.
Seznam strokovnih osnov, na podlagi katerih so določene meje varstvenih pasov, je sestavni del tega odloka.
Varstvene pasove je izdelal Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko iz Ljubljane.

I. Najožji varstveni pas (območje zajema), ki je namenjen objektu za oskrbo s pitno vodo.
II. Ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja, ki je namenjen neposredni zaščiti zajetja pred onesnaževanjem.
III. Širši varstveni pas z blagim režimom varovanja, ki je namenjen toku podtalne vode proti črpališču.

V najožjem (I.) varstvenem pasu je dovoljena le dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo.
Območje najožjega varstvenega pasu mora biti v uporabi upravljavcev in mora biti fizično zavarovano.

V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi:
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– ponikovalnice za odpadno vodo,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo količino vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– nove komunalne čistilne naprave,
2. izvajati:
– izkop gramoza v novih gramoznicah,
– spremembo namembnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
3. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode,
4. odlagati:
– odpadke.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
– na nepropustno javno kanalizacijsko omrežje priključiti vse stanovanjske objekte;
– opremiti ceste z ustrezno signalizacijo in opozorilnimi tablami v varstvenem območju;
– graditi lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.
V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. izvajati:
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 10. člena ugotovi, da ne pomenijo nevarnost za kakovost in količino pitne vode,
– športno-rekreacijske dejavnosti,
2. graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin,
– nadomestne stanovanjske hiše,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev,
– skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3,
– športno-rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti,
3. adaptirati, nadzirati in prizidati:
– objekte in naprave, tako da ne ogrožajo virov pitne vode.
V II. varstvenem pasu je dopusten promet z nafto in naftnimi derivati z omejitvijo vožnje na 40 km/h.

V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– energetske objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– nove komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo količino vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje posebnih odpadkov in začasna skladišča, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– greznice z odtokom v tla,
2. izvajati:
– izkop gramoza in peska iz novih gramoznic, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vir pitne vode,
3. odlagati:
– odpadke,
4. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode.
V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in nanj priključiti vse stanovanjske in poslovne objekte,
– odvajati v javno kanalizacijo odpadne in tehnološke vode,
– graditi greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni moč odvajati fekalne vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Te greznice so začasne, in sicer do zgraditve nove kanalizacije,
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh,
– sanirati obstoječe greznice in gnojišča.

V širšem varstvenem pasu je dovoljeno:
1. izvajati:
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodne in obrtne dejavnosti za katere se ugotovi, da ne pomenijo nevarnost za kakovost in količino pitne vode,
– športno rekreacijske dejavnosti,
– normalno obdelavo kmetijskih zemljišč do stopnje, ki škodljivo ne vpliva na kakovost in higiensko neoporečnost vode,
2. graditi:
– stanovanjske, gospodarske, industrijske, obrtne in rekreacijske objekte pod pogojem, da je v naseljih ali območjih gradnje urejena kanalizacija oziroma izgrajena nepropustna, vodotesna greznica,
– manjše kmetijske proizvodne objekte za katere morajo investitorji obvezno pridobiti uporabno dovoljenje. Gnojišča in gnojne jame morajo biti nepropustne in brez izpustov v teren.
Skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov morajo ustrezati pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja in pravilniku o tem, kako morajo biti grajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. Nafta in naftni derivati se lahko pretakajo na urejenih nepropustnih pretakališčih, ki morajo imeti urejen odtok preko lovilcev maščob,
3. adaptirati, nadzidati in prizidati:
– objekte in naprave, tako da ne ogrožajo virov pitne vode.
V III. varstvenem pasu je dopusten promet z nafto in naftnimi derivati z omejitvijo hitrosti vožnje na 40 km/h.

Za vse posege, navedene v 8. in v 9. členu tega odloka mora podati svoje soglasje pristojna zdravstvena inšpekcija, ki preveri tudi obstoječe ali nove dejavnosti.
Pred izdajo dovoljenja za gradnjo večjih objektov (proizvodni objekti, parkirni prostori, večji hlevi) je potrebno pridobiti tudi vodnogospodarsko soglasje in soglasje upravljavca vodooskrbnega sistema.

Meja varstvenih pasov se spremeni, če se spremeni režim izkoriščanja podzemne vode, izvrši nadaljnja razširitev vodooskrbnih objektov, ali če se pokaže potreba po večji zaščiti podzemne vode.

Za vzdrževanje režima v varstvenem pasu je odgovoren upravljalec vodovoda.
Upravljalec vodovoda mora nenehno skrbeti za sistematični pregled vode v skladu s pravilnikom o higienski neoporečnosti vode, namenjeni za javno oskrbo prebivalstva in ob sumljivih pojavih obvestiti zdravstveno inšpekcijo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija.

Zdravstvena, vodnogospodarska, okoljevarstvena ter komunalna inšpekcija lahko izdajo prepoved za opravljanje določene dejavnosti oziroma odredijo sanacijo v varovanem pasu, če se pokaže, da bi le-ta lahko škodljivo vplivala na kvaliteto in higiensko neoporečnost vode.

Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 120.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 6., 7., 8., 9., 10. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 40.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Če se z ukrepi iz ožjega varstvenega pasu omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec vodovoda. Le-temu mora biti v ceni pitne vode zagotovljen tudi del sredstev, ki jih bo uporabil za izplačilo odškodnin iz prvega odstavka tega člena.

Lastniki ali upravljavci so dolžni v letu dni po uveljavitvi odloka prilagoditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi z določbami tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.