Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude pooblaščenih investicijskih družb ARKADA ENA, d.d., Ljubljana, in drugih, ki jih zastopata Srečo Jadek in Pavle Pensa, odvetnika v Ljubljani, na seji dne 18. marca 1999

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o spremembi zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 12/99) se sprejme.
2. Do končne odločitve ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje zakona iz prejšnje točke.
3. Naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije se prekinejo vsi pravdni postopki, začeti na podlagi 57. člena zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98).

1. Pobudnice izpodbijajo zakon o spremembi zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju: ZZLPPO-A), ker naj bi ta podaljševal rok iz 57. člena zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju: ZZLPPO), po katerem so pooblaščene investicijske družbe pridobile pravico iz 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave teh sredstev za zbrane lastniške certifikate (Uradni list RS, št. 59/96 – v nadaljevanju: ZZSPID). Ker je rok iz 57. člena ZZLPPO potekel 1. 2. 1999, naj bi pooblaščene investicijske družbe (v nadaljevanju: PID) svojo pravico, to je terjatve iz 5. člena ZZSPID, že pridobile. ZZSPID namreč v 5. členu določa, da pridobijo PID pravico uveljaviti svoje terjatve za pokritje vrednosti zbranih lastniških certifikatov do države iz njenega premoženja neposredno na podlagi ZZLPPO in sicer naj bi PID pridobili pravico, da uveljavijo svojo terjatev na vsem premoženju Republike Slovenije. Zato so zoper Republiko Slovenijo že vložili tožbo na izročitev njenega premoženja (postopek teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. VIII Pg 30/99). Pobudnice zatrjujejo kršitev 155. člena ustave (prepoved povratne veljave pravnih aktov), ker naj bi ZZLPPO-A naknadno podaljšal rok iz 57. člena ZZLPPO (do 31. 7. 1999). Navedeni rok naj bi potekel že 1. 2. 1999, ZZLPPO-A pa je stopil v veljavo 27. 2. 1999.
2. Po mnenju pobudnic je izpodbijana ureditev, ki določa, da pridobijo PID pravico iz 5. člena ZZSPID le do višine neponujenega premoženja, v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena ustave. Taka ureditev naj bi pomenila tudi kršitev enakosti iz 14. člena ustave. Država naj bi namreč glede na izpodbijani zakon imela možnost ponuditi PID premoženje po katerikoli vrednosti. Če PID v tej višini ocenjenega premoženja ne bi sprejeli, naj bi se za vrednost ponujenega in neodkupljenega premoženja zmanjšale njihove morebitne terjatve po 5. členu ZZSPID. Takšna ureditev naj bi PID silila vnovčevati lastniške certifikate za premoženje, katerega vrednost naj bi država določala brez omejitev. S tem pa naj bi bili občani, ki so vložili svoje certifikate neposredno v podjetja, v privilegiranem položaju v primerjavi z občani, ki so jih vložili v PID.
3. Pobudnice predlagajo začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega zakona, ker naj bi Republika Slovenija nameravala izvršiti izpodbijani zakon tako, da naj bi že marca 1999 z javnim razpisom za zbiranje ponudb ponudila PID premoženje v odkup. Pobudnice naj bi bile prisiljene oddati svojo ponudbo ne glede na realno oceno ponujenega premoženja. V nasprotnem primeru naj bi Republika Slovenija imela na podlagi izpodbijanega zakona pravico uveljaviti ugovor zmanjšanja terjatev pobudnic za vrednost na javnem razpisu ponujenega a neodkupljenega premoženja. S sodelovanjem PID na javnem razpisu in s sklenitvijo pravnih poslov naj bi PID nastala nepopravljiva oziroma težko popravljiva škoda. Njihove sodno uveljavljane terjatve naj bi se namreč neutemeljeno zmanjšale zaradi izvršitve neustavnega zakona in sicer v višini precenjene vrednosti premoženja, ki naj bi ga bili PID prisiljeni odkupiti.

4. Na podlagi 24. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj. ZZLPPO daje pobudnicam pravno podlago za pridobitev pravice uveljaviti svojo terjatev za pokritje vrednosti zbranih lastniških certifikatov do države neposredno na podlagi zakona. Izpodbijana ureditev se nanaša na proces lastninjenja in privatizacijo pravnih oseb, v katerem PID sodelujejo kot posebej za ta namen ustanovljene družbe. Zato je pravni interes pobudnic izkazan.
5. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V postopku odločanja bo ocenilo, ali je izpodbijana ureditev v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo kot enim od načel pravne države (2. člen ustave), z načelom enakosti (14. člen ustave) in s prepovedjo povratne veljave predpisov (155. člen ustave).
6. Po določbi 39. člena ZUstS lahko ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadrži izvršitev zakona, če presodi, da bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
7. Ustavno sodišče ugotavlja, da bi nadaljnje izvrševanje zakona v primeru ugotovitve njegove neskladnosti z ustavo lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice za pobudnice. Pobudnice bi morale na podlagi javnega razpisa, izvedenega po izpodbijanem zakonu, skleniti ponujene pravne posle, da bi preprečile zmanjšanje svojih terjatev za višino vrednosti ponujenega premoženja. Izpodbijani zakon namreč izrecno določa, da PID pridobijo pravico (terjatev) iz 5. člena ZZSPID do višine neponujenega premoženja. Ustavno sodišče bi lahko v primeru ugotovljene neskladnosti z ustavo izpodbijani zakon le razveljavilo z učinkom za naprej. Zato je njegovo izvrševanje začasno zadržalo. Začasno zadržanje pomeni, da država v času zadržanja ne bo mogla izpeljati javnega razpisa po določbah tega zakona. Ker pa so pobudnice zoper državo že vložile tožbo za izročitev premoženja v njihovo last, je bilo potrebno prekiniti tudi vse postopke, začete na podlagi 57. člena ZZLPPO (3. točka izreka). Če bi sodišča pred odločitvijo ustavnega sodišča razsodila v prid PID, ustavno sodišče pa bi naknadno presodilo, da izpodbijani zakon ni v neskladju z ustavo, bi državi lahko nastale težko popravljive posledice.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 26. in 39. člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. U-I-60/99
Ljubljana, dne 18. marca 1999.