Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. M. M. iz L. in drugih na seji dne 4. 3. 1999

Ustavna pritožba zoper 2. točko izreka odločbe ustavnega sodišča št. U-I-12/97 z dne 8. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 82/98) se zavrže.

1. Dr. M. M. in 33 sopodpisnikov v ustavni pritožbi z dne 8. 12. 1998 izpodbijajo 2. točko izreka odločbe ustavnega sodišča št. U-I-12/97 z dne 8. 10. 1998 zaradi kršitve pravice glasovanja na referendumu iz tretjega odstavka 90. člena v zvezi s pravico sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena ustave.
Pravica glasovanja na referendumu naj bi ne bila kršena samo s tem, če je nekomu glasovanje onemogočeno, ampak tudi s tem, če se njegov glas razvrednoti s tem, da se glasovi štejejo in izid ugotovi na nezakonit način. Po mnenju pritožnikov izpodbijana 2. točka izreka odločbe ustavnega sodišča št. U-I-12/97 nadomešča odločitev Republiške volilne komisije in zato formalno in materialno predstavlja posamičen akt, zoper katerega mora biti dovoljeno sodno varstvo (četrti odstavek 15. člena ustave). Ker naj bi v zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 – odl. US, 38/96 in 43/96 – odl. US – v nadaljevanju: ZRLI) niti preko smiselne uporabe določb volilne zakonodaje ne bilo zagotovljeno sodno varstvo zoper nezakonito ugotovitev izida referenduma, so pritožniki vložili tožbo na podlagi prvega odstavka 157. člena ustave pri Upravnem sodišču Republike Slovenije. Menijo pa, da bi jim morala biti odprta pravna pot neposredno na ustavno sodišče. Iz tega razloga vlagajo hkrati tudi ustavno pritožbo. Tožbo na Upravno sodišče pritožniki štejejo za neučinkovito pravno sredstvo, ker je Upravno sodišče pri svojem odločanju pravno vezano na 1. točko izreka iste odločbe. Da je zoper izpodbijano točko izreka odločbe ustavnega sodišča dovoljena ustavna pritožba na ustavno sodišče, po mnenju pritožnikov izhaja iz določb četrtega odstavka 15. člena, četrtega odstavka 153. člena in 158. člena ustave, ki zavezujejo tudi ustavno sodišče.
2. Pritožniki na podlagi 58. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) predlagajo, da ustavno sodišče zadrži izvršitev izpodbijanega posamičnega akta in po potrebi tudi izvrševanje obeh zakonov, na podlagi katerih je bil izpodbijani akt sprejet: zakona o načinu glasovanja in o ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu (Uradni list RS, št. 57/96) in ZRLI. Menijo, da bi z izvršitvijo izpodbijanega posamičnega akta lahko prišlo do težko popravljive posledice, to je do sprejetja volilne zakonodaje, ki bi bila v nasprotju z resnično voljo poslancev in s tem z 82. členom ustave. Če ne bi prišlo do izglasovanja volilnega zakona s predpisano dvetretjinsko večino vseh poslancev, pa bi bilo vse politične in ustavnopravne zaplete, ki bi nastali v državi, prav tako možno šteti za “težko popravljive škodljive posledice”.
3. Ker naj v ZRLI ne bi bilo zagotovljeno sodno varstvo zoper nezakonito ugotovitev izida referenduma, pritožniki dajejo tudi pobudo za oceno ustavnosti 5. razdelka III. poglavja tega zakona. Iz enakih razlogov predlagajo, da ustavno sodišče začne postopek za oceno 24. člena ZRLI, ki naj pri naknadnem referendumu ne bi predvideval nikakršnega učinkovitega pravnega sredstva.

4. Ustavno sodišče je 2. točko izreka odločbe št. U-I-12/97 z dne 8. 10. 1998, zoper katero so pritožniki vložili ustavno pritožbo, izdalo v postopku ocene ustavnosti predpisov (IV. poglavje ZUstS). Ustavno sodišče je na podlagi poročila Republiške volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ki je bil 8. 12. 1996, in v skladu z ugotovitvijo iz 1. točke izreka te odločbe, v izpodbijani točki ugotovilo, da je bil na tem referendumu izglasovan predlog, vsebovan v referendumskem vprašanju, postavljenem na zahtevo 43710 volivk in volivcev. Izpodbijano odločitev je sprejelo na podlagi drugega odstavka 40. člena ZU-stS.
5. Na podlagi enajste alinee prvega odstavka 160. člena ustave se ustavnemu sodišču lahko naloži pristojnost za odločanje o določenih zadevah le z ustavo ali z zakonom. ZUstS, ki v 21. členu še natančneje kot prvi odstavek 160. člena ustave določa pristojnosti ustavnega sodišča, ne določa, da bi bilo zoper odločbe ustavnega sodišča, izdane v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov ali izdane v postopku ustavne pritožbe, dopustno vložiti ustavno pritožbo.
6. Ustavna pritožba ni pravno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče izpodbijati odločitve ustavnega sodišča, ne glede na to, ali imajo značaj splošnega ali posamičnega akta. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da odločba ustavnega sodišča, izdana v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov, po svoji vsebini ni posamičen akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo (glej sklep št. Up-271/98 z dne 28. 10. 1998). Tudi če bi odločitev ustavnega sodišča imela naravo posamičnega akta, kot to zatrjujejo pritožniki, ustavna pritožba ni dopustna. Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo, ki je dopustno zoper posamične akte drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar se z njimi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. ZUstS v tretjem odstavku 55. člena celo določa, da zoper odločitev senata, sprejeto v postopku preizkusa ustavne pritožbe, to je zoper odločitev o zavrženju, sprejemu ali nesprejemu ustavne pritožbe, ni dopustna pritožba.
7. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper odločbo ustavnega sodišča, navedeno v izreku tega sklepa, zavrglo, ker iz razlogov, navedenih v tej obrazložitvi, ni dopustna.
8. Na podlagi 58. člena ZUstS lahko ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo. Ker ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, niso bili podani pogoji za odločanje o predlaganem začasnem zadržanju.
9. Pobudo za oceno ustavnosti 5. razdelka III. poglavja in 24. člena ZRLI, ki so jo pritožniki vložili hkrati z ustavno pritožbo, je senat ustavnega sodišča izločil iz ustavne pritožbe in bo obravnavana kot samostojna zadeva.

10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 21. in 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno. Pritrdilna ločena mnenja so dali sodnik Fišer, sodnica Modrijan, sodnik Testen, sodnik Ude in sodnica Wedam-Lukić.