Na podlagi 18. in 98. člena statuta Občine Škofja Loka, ter na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 71/93) je Občinski svet na 2. seji dne 4. 2. 1999 sprejel

A) Splošni podatki za pripravo lokacijskega načrta
Regionalna cesta bo učinkovito vplivala na območja zavarovane in kulturne dediščine v mestu Škofja Loka. Mestno središče bo razbremenjeno tranzitnega prometa in njegovih negativnih vplivov. Trasa obvoznice pa zaradi varovanja in zaščite starega mestnega jedra posega v doslej neokrnjeni desni breg, naravno ohranjeno območje Poljanske Sore.
Priprava lokacijskega načrta za regionalno cesto R1-210/1110 se prične na podlagi sprejetega programa priprave za lokacijski načrt in temelji na sprejetem srednjeročnem in dolgoročnem družbenem planu Občine Škofja Loka.
A) 1. Obrazložitev in utemeljitev priprave lokacijskega načrta
V preteklem 20-letnem obdobju je bilo veliko strokovnih, kot tudi političnih naporov, da bi rešili problem prometa in prometne infrastrukture v Občini Škofja Loka, saj je treba izpeljati cesto skozi področje, ki je na eni strani obremenjeno z močnim prometnim tokom, na drugi strani pa predstavlja neprecenljivo zgodovinsko, kulturno pokrajinsko in bivalno vrednoto.
S spoznanjem o potrebnosti raziskovalnega načrtovanja, boljše integracije sektorskega in prostorskega načrtovanja in uvajanja novih metod vrednotenja in optimizacije, je bila konec leta 1989 podana iz strani Republiške uprave za ceste pobuda za načrtovanje regionalne ceste R1-210/1110 in cestnega omrežja Škofje Loke.
1. V okviru prometne študije je obdelanih 11 variant vodenja cestne povezave s Poljansko in Selško dolino-najvišjo oceno ima Predor pod stenom – poročilo o izdelavi in dobljenih rezultatih (2. 2. 1979 – Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve).
2. Dogovor o novelaciji prometne študije in prometne ureditve mesta, iz katere naj bi bila razvidna upravičenost tunelske variante oziroma primernost mestne ceste tudi za tranzitni promet (26. 9. 1989 Skupščina občine Škofja Loka).
3. Informacija o nadaljevanju strokovnega dela, opredelitev kriterijev za vrednotenje variant ceste R-319, za določitev trase regionalne ceste R-319 v Poljansko dolino na območju Škofje Loke (27. 3. 1990 Skupščina občine Škofja Loka).
4. Sklep imenovanja delovne skupine za koordinacijo strokovnega dela pri pripravi strokovnih podlag za regionalno cestno povezavo s Poljansko dolino na območju mesta Škofja Loka (1. 10. 1990 Skupščina občine Škofja Loka).
5. Informacija o poteku del za izbor variante regionalne ceste R-319 mimo Škofje Loke v Poljansko dolino (20. 11. 1990, RUC):
– za program priprave in izvajanje strokovnih del je RUC izbral IREL d.o.o. in HABITAT d.o.o.,
– od 11 vrednotenih variant se na na podlagi analize značilnosti prostora, analize poselitve, prometne študije, elementi ceste, ankete, izbrane za nadaljnjo vrednotenje 5 variant trase obvoznice,
– zaradi posega na kmetijske površine je bila naročena ocena vplivov na kmetijska zemljišča.
6. “Obrazložitev” problematike prehajanja R cest skozi naselja – “pobuda” (17. 12. 1990, RUC).
7. Novelacije kriterijev, sklep - Sprejeti kriteriji za vrednotenje variant regionalne ceste R-319 v Poljansko dolino. (31. 1. 1991, Skupščina občine Škofja Loka).
8. Zaključeno “Poročilo o vrednotenju (5) variant Poljanske obvoznice v Škofji Loki”:
– Predlog in zaključek študije, da je modra var. najugodnejša,
– RUC sprejme sklep o Modri var.,
– 24. 6. 1991 potrditev na Skupščini občine Škofja Loka,
– Predstavnik RUC (g. Di Batista) predstavi poročilo in sklepe vrednotenja tras na seji skupščine – zapisnik (glej tč. 3.) 14. skupne seje družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora KS Skupščine občine Škofja Loka.
9. Izvršni svet sprejme, da je Modra varianta optimalna rešitev (6. 6. 1991 Izvršni svet).
10. MOP ugotavlja in predlaga izbor Modre variante “Poljanska obvoznica v Škofji Loki” (18. 3. 1992 Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora):
– Predstavitev projektanta LN o optimizacije trase – Modra var., Rumena var., Poročilo in vrednotenje Modre in Rumene variante, in vrednotenje modificirane Modre variante: Modra 1 in Modra (29. 1. 1993 – 13. 5. 1993).
11. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št, 14/86, 11/87, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93) in prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–1999 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93) za območje Občine Škofja Loka, ki se nanašajo na koridor obvozne ceste Škofja Loka v Poljansko dolino.
A) 2. Podatki o predhodnih aktivnostih in splošni podatki o proučevanih variantah
Predhodno pripravljene strokovne podlage in veljavna planska in urbanistična dokumentacija, ki se jih mora upoštevati pri pripravi lokacijskega načrta:
1. Hidrotehnično poročilo za premostitev Sore pri Suhi na Poljanski obvoznici (vodnogospodarske smernice); Rok Fazarinc, Ljubljana september 1996.
2. Poročilo o pregledu križišč na obvoznici Škofje Loke (modra varianta), izdelal: Pečenko Pavel, 10. 1. 1996.
3. PSP o naravnih razmerah, Maja Simoneti, za potrebe LN.
4. Aneks k študiji vplivov na okolje za obvoznico, HRUP – izdelal: zavod za zdravstveno varstvo Maribor, junij 1996.
5. Vpliv na kmetijska zemljišča – primerjalna študija, naročnik: DRSC.
6. Geotehnične raziskave in geotehnično poročilo za obvoznico Škofja Loka – IRGO, maj 1995.
7. Revizija študije vplivov na okolje in poročila o vplivih na okolje za obvoznico Škofja Loka, izdelala: Maja Simoneti, avgust 1995.
8. Študija vplivov na okolje za obvoznico – izvršilni povzetek izdelal: ZUM, Maribor, oktober 1995.
9. Študija vplivov na okolje za obvoznico – mapa 2.: poročilo izdelal: ZUM, Maribor, oktober 1995.
10. Študija vplivov na okolje za obvoznico – mapa 1.: priloge izdelal: ZUM, Maribor, oktober 1995.
11. Geomehanska primerjava variant Škofjeloške obvoznice za odsek pri naselju Bodovlje (primerjava Modra in Modra 1) izdelal: Gregor Puštal, oktober 1994.
12. Revizija študije Vrednotenje dodatnih variant poljanske obvoznice v Škofja Loki izdelal: Aleš Šarec.
13. Vrednotenje dodatnih variant poljanske obvoznice v Škofja Loki, Izdelal: HABITAT d.o.o., junij 1994.
14. Presoja variant poteka poljanske obvoznice – vodnogospodarski vidik-Študija (primerjava Modra in Modra 1) izdelal: Rok Fazarinc, september 1994.
15. Povzetek – Vrednotenje variant Poljanske obvoznice v Škofja Loki, za potrebe določitve koridorja v družbenem planu in za izdelavo lokacijskega načrta, april 1993 prof. Gaberščik, I. Šubic.
16. Poročilo o preverbi vpliva na okolje za obvoznico Škofja Loka, izdelal: Habitat, februar 1992, vrednotenje 11 variant.
17. Programske zasnove za regionalno cesto R 319, izdelal: zavod za družbeni razvoj Škofja Loka, september 1992.
18. Poročilo o vrednotenju variant poljanske obvoznice v Škofja Loki, izdelal: sekretarjat za promet in zveze, junij 1991.
19. Vrednotenje variant regionalne ceste R 319, izdelal: IREL (Inštitut za regionalno ekonomiko) in HABITAT d.o.o., januar 1991.
20. Študija prometne ureditve mesta Škofja Loka, 1. faza; študija variant, izdelal: SCT projekt, prometni oddelek, november 1990.
21. Prometna študija za mesto Škofja Loka poročilo o dobljenih rezultatih februar 1997.
22. Prometna študija za Ureditveno območje mesta Škofja Loka, izdelal: Trafcons d.o.o., 1998.
23. Idejni projekt “Poljanska obvoznica”, št. proj. 12-355, april 1991, izdelal: SCT, Projekt nizke zgradbe.
24. Dopolnitev Idejnega projekta, Izdelal: LUZ d.d., november 1998.
25. Dopolnitev poročila o vplivih na okolje za obvoznico Škofja Loka, izdelal: ZUM Maribor, 1999.
26. Spremembe in doplnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93) in prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–1999 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93) za območje Občine Škofja Loka, ki se nanašajo na koridor obvozne ceste R1 210/1110 Škofja Loka v Poljansko dolino.

B) Priprava lokacijskega načrta
B) 1. Obseg priprave lokacijskega načrta
Lokacijski načrt naj se pripravi v vsebini kot je predpisana z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 73/93) in navodilom o vsebini potrebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96).
B) 2. Naročnik in izdelovalec lokacijskega načrta ter investitor posega v prostor
– Naročnik lokacijskega načrta je: Občina Škofja Loka
– Izdelovalec Lokacijskega načrta: Izdelovalec lokacijskega načrta je LUZ. d.d., Ljubljana
– Investitor posega v prostor je: Občina Škofja Loka in Republika Slovenija, Ministrstvo za promet in zveze.
Natančna delitev stroškov po postavkah bo podana v sofinancerski pogodbi.
Republika Slovenija, Ministrstvo za promet in zveze je investitor vseh potrebnih dodatnih strokovnih podlag za izdelavo lokacijskega načrta (idejnega projekta, geotehničnih raziskav, geodetskih podlag in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja,...).
B) 3. Organi in organizacije, ki morajo podati predhodne pogoje oziroma mnenja za pripravo osnutka lokacijskega načrta ter soglasja oziroma mnenja k predlogu lokacijskega načrta
V skladu s zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93).
Pred začetkom priprave lokacijskega načrta morajo podati pogoje oziroma mnenja za njegovo pripravo naslednji organi in organizacije:
1. Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat RS, Ljubljana, Parmova 33.
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26.
3. Ministrstvo za obrambo, uprava za civilno obrambo, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 25.
4. Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana, Štefanova 2.
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave – sektor za gospodarjenje z vodami, Ljubljana, Vojkova 1B.
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave – sektor za varstvo okolja, Ljubljana, Vojkova 1B.
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave – sektor za varstvo naravne dediščine, Ljubljana, Vojkova 1A.
8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, Parmova 33.
9. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana, Plečnikov trg 2.
10. Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ljubljana, Tržaška 19.
11. Ministrstvo za promet in zveze – sektor za železnice, Ljubljana, Langusova 4.
12. Zavod za gozdove Republike Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2.
13. ELES – Elektro Slovenija d.o.o., Ljubljana, Hajdrihova 2.
14. EGS – Elektrogospodarstvo Slovenije – Razvoj in inženiring d.d., Maribor, Vetrinjska 2.
15. Telekom Slovenije p. o., Ljubljana, Cigaletova 15.
16. Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, Župančičeva 9.
17. Zavod za ribištvo Ljubljana, Župančičeva 6.
18. Občinske javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.
19. KS v katerih poteka trasa obvoznice.
Organi in organizacije, ki morajo v skladu z zakonskimi pooblastili podati soglasje k predlogu lokacijskega načrta:
1. Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava za civilno obrambo.
4. Ministrstvo za notranje zadeve.
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave – sektor za gospodarjenje z vodami.
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave – sektor za varstvo okolja.
7. Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija Republike Slovenije za ceste.
8. Zavod za gozdove Republike Slovenije.
9. ELES – Elektro Slovenija d.o.o.
10. EGS – Elektrogospodarstvo – Razvoj in inženiring d.d.
11. Geoplin d.o.o. Ljubljana.
12. Telekom Slovenije.
13. Občinske javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.
V primeru, da organ oziroma organizacija v 30 dneh ne bo podala pogojev za izdelavo lokacijskega načrta oziroma soglasja k predlogu lokacijskega načrta, se bo v skladu s zakonom o urejanju naselji in drugih posegov v prostor štelo, da nima pogojev pri izdelavi lokacijskega načrta oziroma, da daje soglasje k predlogu lokacijskega načrta.
B) 4. Izdelava lokacijskega načrta
Na podlagi izbrane variante se izdela osnutek lokacijskega načrta. Osnutek lokacijskega načrta mora smiselno upoštevati sestavine zakona o urejanju prostora, zakon o Urejanju naselji in drugih posegov v prostor ter zakon o varstvu okolja.
Lokacijski načrt mora vsebovati:
a) osnutek odloka o lokacijskem načrtu
– opis meje območja po parcelnih mejah oziroma seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravnavanega območja,
– funkcije območja s prometno-tehničnimi pogoji urejanja območja,
– pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje območja in posegov v prostor na območju obdelave,
– pogoji za komunalno in energetsko urejanje območja,
– okoljevarstveni in drugi pogoji, pomembni za izvedbo posegov v prostor,
– etape izvajanja posegov,
– režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi etapi ali se jim spremeni namembnost v času gradnje,
– obveznosti investitorja in izvajalcev pri izvajanju lokacijskega načrta,
– tolerance pri legi, velikosti in funkciji cestnega objekta in naprav, ki se jih lahko dopusti v tehnični dokumentaciji,
b) tekstualni del
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Škofja Loka,
– opis trase regionalne ceste in njeni vplivi na obstoječe objekte in naprave,
– potrebni infrastrukturni objekti in naprave za njeno delovanje ter prestavitve in prilagoditve obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– seznam objektov, predvidenih za rušitev z navedbo naslova in namembnosti objekta, katastrske občine in parcelne številke,
– opis oblikovalskih rešitev ceste in obcestnega prostora,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih:
– varovanje naravne dediščine,
– varovanje kulturne dediščine,
– ukrepi za varovanje bivalnega in delovnega okolja,
– varstvo kmetijskih zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov,
– zasnova ureditve zelenih površin,
– seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravnavanega območja (številka parcele in katastrska občina, površina, vrsta rabe, lastništvo),
– ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– etape izvajanja lokacijskega načrta
– pogoji organov in organizacij določenih v točki 3. 1. tega programa,
c) grafični del
– prikazi iz prostorskih sestavin republiškega in občinskega dolgoročnega in srednjeročnega plana za obravnavano območje,
– ureditvena situacija lokacijskega načrta v merilu 1:1000 (na topografski osnovi), ki vsebuje:
– prikaz ureditvenega območja lokacijskega načrta,
– funkcionalno-tehnične rešitve (trase, priključkov, objektov, deviacij,...),
– urbanistične, arhitektonske; okoljevarstvene, krajinsko-oblikovalske, vodnogospodarske rešitve in ureditve,
– objekte, predvidene za rušitev,
– idejne rešitve komunalnih in energetskih ureditev in ureditev s področja prometa in zvez in drugih objektov in naprav s področja gospodarskih javnih služb v merilu 1:1000,
– idejne rešitve prestavitev, rušitev in prilagoditev obstoječih objektov in naprav,
– karakteristični prečni in normalni vzdolžni profili magistralne ceste,
– načrt gradbenih parcel v merilu 1:1000 in/ali 1:2880,
d) poročilo o vplivih na okolje
– uvod,
– opis zatečenega stanja,
– opis značilnosti posega v okolje,
– opis in ocena pričakovanih vplivov predloga cestne povezave na izbrane sestavine,
– usmeritve in predlog ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje in optimizacija trase in drugih elementov,
– opozorila glede celovitosti projekta in poročila in težav pri njuni pripravi,
– končno poročilo o rešitvah in ukrepih v LN,
– povzetek poročila s sklepno oceno za širšo javnost.
B) 5. Predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta
Ko je osnutek lokacijskega načrta pripravljen v vsebini iz prejšnje točke, ga obravnava občinski svet in ga s sprejetjem sklepa posreduje v enomesečno javno razgrnitev. Sklep o javni razgrnitvi se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V sklepu se določi mesto in čas javne razgrnitve ter čas in kraj javne obravnave osnutka ter način posredovanja pripomb in predlogov k razgrnjenemu osnutku.
B) 6. Roki priprave lokacijskega načrta
Rok izdelave in priprave lokacijskega načrta so razvidni iz priloženega terminskega plana, ki je sestavni del tega programa.

C) Sprejemanje lokacijskega načrta
C) 1. Javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta
V skladu s zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor strokovna služba občine pripravi javno razgrnitev in javno obravnavo osnutka lokacijskega načrta. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava na krajevno znan način, tako, da bodo v javne obravnave vključene vse krajevne skupnosti, ki jih zajema območje, opredeljeno v osnutku lokacijskega načrta.
C) 2. Postopek in usklajevanje po javni razgrnitvi
Strokovna služba Občine Škofja Loka mora zbirati in evidentirati vse pisne in ustne pripombe in predloge posameznikov, organov in organizacij k osnutku lokacijskega načrta. Pripombe in predloge s predlogom stališč bo pripomb podanih v času javne razgrnitve osnutka lokacijskega načrta se posreduje v obravnavo in sprejem občinskemu svetu.
C) 3. Izdelava in vsebina usklajenega predloga lokacijskega načrta
Izdelovalec lokacijskega načrta sprejeta stališča do pripomb iz javne razgrnitve upošteva in dopolni osnutek lokacijskega načrta v šestdesetih dneh od prejetja pripomb.
Na tako dopolnjen osnutek lokacijskega načrta izdelovalec pridobi soglasja pristojnih organov in organizacij in skupnosti, ki morajo odgovoriti v tridesetih dneh, sicer se smatra, da se z danim predlogom strinjajo.
Občinski svet sprejme odlok lokacijskega načrta. Odlok se objavi v Uradnem listu RS, rok uveljavitve pa ne sme biti krajši kot 15 dni od njegove objave.

Ta program priprave lokacijskega načrta regionalne ceste R1-210/1110 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z dnem objave tega programa priprave v Uradnem listu RS, preneha veljati program priprave veljati programskih zasnov in lokacijskega načrta za cesto R-319/1110 obvoznica Škofja Loka (Uradni list RS, št. 50/96)