Na podlagi drugega odstavka 11. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92 in 42/94 – odl. US) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

V pravilniku o standardih in normativih socialno-varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95 in 2/98) se prvi odstavek 6. člena spremeni tako, da se glasi:

“Pomoč družini za dom vsebuje socialno oskrbo na domu in mobilno pomoč.”

Prva točka 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

“1. Socialna oskrba na domu

a) Opis storitve
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega:
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
b) Upravičenci
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
– osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
c) Postopek
Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalec storitve, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci.
Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela.
Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino.
Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.
d) Trajanje
Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med izvajalcem in upravičencem, traja v povprečju 8 ur na upravičenca oziroma po 12 ur na par.
Neposredno izvajanje storitve na upravičenca traja povprečno do 4 ure dnevno oziroma do 20 ur tedensko.
e) Metode dela
Socialna oskrba na domu se izvaja po metodi dela s posameznikom in družino, ob uporabi metode dela s skupnostjo, neposredne oblike pomoči upravičencu pa se izvajajo po načelih dobre prakse okolja, v katerem živi upravičenec.
f) Izvajalci storitve
Socialno oskrbo na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci.
Prvi del storitve vodi strokovni delavec iz 69. člena zakona o socialnem varstvu.
Vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev, opravlja strokovni delavec iz 69. člena ali strokovni sodelavec iz 70. člena zakona o socialnem varstvu z najmanj višješolsko izobrazbo.
Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci iz 70. člena zakona o socialnem varstvu, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali nego.
Pod vodstvom strokovnega delavca lahko opravljajo storitev na domu upravičenca tudi laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu.
g) Supervizija in izobraževanje
Sestavni del storitve sta tudi supervizijski posveti za izvajalce v obsegu 8 ur letno na vsakih 150 upravičencev ter strokovno izpopolnjevanje v obsegu, kot ga določa panožna kolektivna pogodba za posamezno skupino izvajalcev.
h) Dokumentacija
Osnovna dokumentacija izvajalca obsega evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z navodili 115. člena zakona o socialnem varstvu, evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve.
i) Normativ storitve
Storitev se organizira po načelu:
– ugotavljanje upravičenosti, priprava dogovora o izvajanju storitve, organizacija ključnih članov okolja in začetno srečanje – 1 strokovni delavec na vsakih 200 upravičencev;
– vodenje storitve, koordinacija izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev – 1 strokovni delavec na vsakih 100 upravičencev;
– neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca – 20 izvajalcev na vsakih 100 upravičencev oziroma po en izvajalec na vsakih 5 upravičencev.”

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

Socialni servis

a) Opis storitve

Socialni servis obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.

Socialni servis ne sodi v javno službo.

Storitev obsega zlasti:

– prinašanje pripravljenih obrokov hrane,

– nakup in prinašanje živil ali drugih potrebščin,

– priprava drv ali druge kurjave,

– nabava ozimnice,

– pranje in likanje perila,

– vzdrževanje vrta in okolice stanovanja,

– temeljito čiščenje in popravila v stanovanju, opremljanje in dekoriranje,

– spremljanje pri obiskih trgovin, predstav, sorodnikov ali na počitnicah,

– organiziranje in izvajanje drugih oblik družabništva,

– pedikerske, frizerske in druge podobne storitve za nego telesa in vzdrževanje videza,

– nega hišnih živali,

– celodnevno nadzorovanje preko osebnega telefonskega alarma,

– kontrola jemanja zdravil,

– varovanje in nadziranje stanja uporabnika preko noči.

b) Uporabniki

Uporabnik je vsakdo, ki naroči določen del storitve in prevzame obveznost plačila storitve in kritja stroškov v zvezi z opravljeno storitvijo.

c) Postopek

Postopek pri opravljanju posameznega dela storitve in obseg storitve določita uporabnik in izvajalec z dogovorom ali s pogodbo.

d) Trajanje

Trajanje storitve je odvisno od volje uporabnika in izvajalca in ga določita v dogovoru ali pogodbi.

e) Izvajalci

Storitev socialnega servisa lahko izvajajo strokovni sodelavci iz 70. člena zakona o socialnem varstvu, ki so končali srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali nego.

Poleg strokovnih sodelavcev iz prejšnjega odstavka lahko izvajajo storitev tudi osebe, ki imajo končano najmanj srednjo poklicno šolo druge smeri in zaključen verificiran program usposabljanja za oskrbo na domu.

f) Dokumentacija

Izvajalec je dolžan voditi evidenco storitev za posameznega uporabnika.

g) Normativ storitve

Normativ storitve ni določen.”

Za 7. členom se doda novi 7.a člen, ki se glasi:

Institucionalno varstvo v drugi organizirani obliki iz prvega odstavka 16. člena zakona o socialnem varstvu za starejše osebe predstavljata posebna pomoč pri oskrbi in nega v posebej grajenih, funkcionalno povezanih in potrebam starejših oseb prilagojenih bivalnih enotah – varovanih stanovanjih (v nadaljnjem besedilu: institucionalno varstvo v varovanih stanovanjih).

a) Opis storitve

Institucionalno varstvo v varovanih stanovanjih po tem pravilniku predstavlja kombinirano storitev, ki obsega:

1. socialno oskrbo v varovanih stanovanjih;

2. zdravstveno varstvo in zdravstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu.

Socialna oskrba v varovanem stanovanju obsega:

– pomoč pri organizaciji bivanja, kamor sodijo: osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;

– organizirano prehrano, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode;

– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;

– varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca.

Poleg socialne oskrbe v varovanih stanovanjih so upravičencem po tem pravilniku na voljo tudi različne dejavnosti socialnega servisa in možnosti uporabe nujne pomoči preko klicnih naprav, ki jih zagotovi izvajalec storitve sam ali v ta namen sklene pogodbo z drugim izvajalcem, ki v okviru svoje redne dejavnosti opravlja naloge socialnega servisa ali neprekinjene nujne pomoči (npr. zdravstveni zavod, regijski center za pomoč na domu).

Izbor storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca.

b) Upravičenci

Upravičenci do institucionalnega varstva v varovanih stanovanjih so stanovalci varovanih stanovanj, ki:

– so stari nad 65 let,

– so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobni za samostojno življenje brez pomoči druge osebe,

– jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom, ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost v bivalnem okolju tako, da jim ni potrebno popolno institucionalno varstvo v zavodu.

Mnenje o izpolnjevanju pogojev iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka podata pristojni center za socialno delo in osebni zdravnik upravičenca.

c) Postopek

Socialna oskrba v varovanih stanovanjih je organizirana oblika varstva in praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja storitve, izvajalec storitve, upravičenec, sorodniki ter prostovoljni sodelavci.

Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika.

Storitev vsebuje tri dele.

Prvi del predstavlja pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem.

Drugi del zajema neposredno izvajanje storitve.

Tretji del zajema organiziranje in izvajanje posameznih dejavnosti, ki niso javna služba in se izvajajo po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu, po želji in na račun uporabnika.

d) Trajanje

Neposredno izvajanje socialne oskrbe v varovanem stanovanju traja povprečno tedensko 8 ur na upravičenca, obseg storitve socialnega servisa in drugih uslug, ki niso javna služba, pa je odvisen od dogovora med uporabnikom in izvajalcem.

e) Metode dela

Socialna oskrba v varovanem stanovanju se izvaja po metodi dela s posameznikom ali s parom, ob uporabi metode dela s skupnostjo, neposredne oblike pomoči upravičencu pa se izvajajo po načelih dobre prakse okolja, v katerem živi upravičenec.

f) Izvajalci storitve

Storitev socialne oskrbe v varovanem stanovanju izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci.

Postopke v zvezi s pripravo dogovora o opravljanju storitve, uvodno srečanje med upravičencem in izvajalcem storitve ter koordinacijo neposrednih izvajalcev, vodi strokovni delavec iz 69. člena zakona o socialnem varstvu.

Neposredno socialno oskrbo upravičenca izvajajo strokovni sodelavci iz 70. člena zakona o socialnem varstvu, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali zdravstveno nego.

Pod vodstvom strokovnega delavca lahko izvajajo neposredno socialno oskrbo tudi laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu.

g) Supervizija in izobraževanje

Sestavni del storitve sta tudi supervizijski posveti za izvajalce v obsegu 8 ur letno na vsakih 150 upravičencev ter strokovno izpopolnjevanje v obsegu, kot ga določa panožna kolektivna pogodba za posamezno skupino izvajalcev.

h) Dokumentacija

Osnovna dokumentacija izvajalca obsega evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z navodili 115. člena zakona o socialnem varstvu, evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve.

O storitvah socialnega servisa in o drugih dejavnostih, ki niso javna služba, je izvajalec dolžan voditi evidenco storitev za posameznega uporabnika.

i) Normativi storitve

– en vodja storitve na vsakih 60 stanovalcev v varovanih stanovanjih,

– en izvajalec neposredne socialne oskrbe za 5 do 6 upravičencev,

– storitve socialnega servisa se organizirajo po naročilu in željah uporabnikov.”

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.