Na podlagi 73. in 76. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), 8. in 10. člena zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93) ter 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta uredba ureja merila za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, gasilskih enot in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
II. ORGANIZIRANJE IN OPREMLJANJE
1. Civilna zaščita
2. člen
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo naslednje enote, službe in organi Civilne zaščite:
– enote za prvo pomoč;
– enote za prvo veterinarsko pomoč;
– tehnične reševalne enote;
– enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito;
– enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi;
– služba za proženje snežnih plazov;
– službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč;
– službe za podporo;
– poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki;
– poveljniki Civilne zaščite in njihovi namestniki ter štabi Civilne zaščite.
3. člen
(1) Enote za prvo pomoč organizirajo:
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državni organi z do 300 zaposlenimi delavci na istem kraju eno ekipo in na vsakih nadaljnjih 300 zaposlenih še eno ekipo;
– šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših oseb, ki imajo do 300 otrok, učencev, študentov ali oskrbovanih oseb eno ekipo in na vsakih nadaljnjih 300 oseb še eno ekipo;
– lokalne skupnosti, ki imajo do 3000 prebivalcev najmanj eno ekipo in na vsakih nadaljnjih 3000 prebivalcev še po eno ekipo.
(2) Po dve ekipi iz prejšnjega odstavka se povezujeta v oddelek in po dva oddelka v vod. V vsakem vodu mora biti ena ekipa za prevoz ranjencev. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, ki zaradi premajhnega števila zaposlenih nimajo možnosti za organizacijo popolnih ekip, lahko organizirajo nepopolne ekipe, ne glede na predpisano formacijo. Če tudi to ni mogoče, pa mora imeti najmanj en delavec tečaj prve pomoči Civilne zaščite.
(3) Naloge enot za prvo pomoč so:
– dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim;
– izvajanje triaže;
– izvajanje dekontaminacije poškodovanih in obolelih;
– sodelovanje pri prevozu poškodovanih in obolelih;
– sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih;
– sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.
4. člen
(1) Enote za prvo veterinarsko pomoč organizirajo gospodarske družbe, ki se pretežno ukvarjajo z farmsko vzrejo živine in imajo najmanj 300 glav goveje živine, 500 prašičev ali 100 konj.
(2) Gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka, ki zaradi premajhnega števila zaposlenih nimajo možnosti organizirati popolnih enot, lahko organizirajo nepopolne enote, ne glede na predpisano formacijo.
(3) Naloge enot za prvo veterinarsko pomoč so:
– izvajanje ukrepov za zaščito živali, živil živalskega izvora, krmil in napajališč pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč;
– dajanje prve veterinarske pomoči poškodovani in oboleli živini;
– sodelovanje pri izvajanju dekontaminacije živine;
– sodelovanje pri odstranjevanju živalskih trupel.
5. člen
(1) Tehnične reševalne enote organizirajo:
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državni organi z nad 500 zaposlenimi delavci na istem kraju en oddelek za reševanje;
– lokalne skupnosti, ki imajo 3000-13000 prebivalcev eno ekipo za izvidovanje in en oddelek za reševanje, lokalne skupnosti s 13001-23000 prebivalci en oddelek za izvidovanje ter dva oddelka za reševanje, lokalne skupnosti s 23001-33000 prebivalci dva oddelka za izvidovanje ter tri oddelke za reševanje, lokalne skupnosti s 33001-40000 prebivalci dva oddelka za izvidovanje ter štiri oddelke za reševanje;
– lokalne skupnosti, ki imajo nad 40000 prebivalcev najmanj en vod za izvidovanje in najmanj eno četo za reševanje;
– lokalne skupnosti, ki imajo 100000 in več prebivalcev najmanj dva voda za izvidovanje in najmanj dve četi za reševanje;
– uprave za obrambo Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: uprave za obrambo) organizirajo najmanj en oddelek za izvidovanje in najmanj en vod za reševanje.
(2) Oddelek za reševanje iz prejšnjega odstavka obsega dve ekipi in vod za reševanje dva oddelka za reševanje. Oddelek za izvidovanje obsega dve ekipi za izvidovanje in vod za izvidovanje pa dva oddelka za izvidovanje. Četa za reševanje pa dva voda za reševanje. Na poplavno ogroženih območjih se oddelku in vodu za reševanje doda ena ekipa za reševanje na vodi, četi pa dve ekipi za reševanje na vodi.
(3) Naloge tehničnih reševalnih enot so:
– odkrivanje zasutih ljudi v ruševinah;
– reševanje ljudi in materialnih dobrin iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin in zemeljskih plazov;
– reševanje na vodi;
– sodelovanje pri utrjevanju in graditvi nasipov pred naraslimi vodami;
– sodelovanje pri odstranjevanju ovir na cestah, urejanju zasilnih poti in prehodov ter pri popravilu komunalne infrastrukture in odpravljanju drugih posledic nesreč;
– sodelovanje pri sanaciji posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju;
– sodelovanje pri graditvi sanitarno-higienskih objektov;
– urejanje lokacij za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev;
– sodelovanje pri graditvi zaklonilnikov ob neposredni vojni nevarnosti in med vojno.
6. člen
(1) Enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito organizirajo:
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v svojem delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, ki ogrožajo okoliško prebivalstvo, najmanj eno ekipo za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo oziroma morajo financirati ustanovitev, opremljanje in usposabljanje takšne enote v lokalni skupnosti, v kateri opravljajo dejavnost;
– lokalne skupnosti, ki imajo od 3000 do 20000 prebivalcev en oddelek za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo in za vsakih nadaljnjih 20000 prebivalcev še po en oddelek;
– uprave za obrambo najmanj en oddelek za radiološko, kemijsko in biološko izvidovanje;
– Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje en oddelek za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo.
(2) Oddelek za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo iz prejšnjega odstavka obsega dve ekipi za dekontaminacijo, oddelek za radiološko, kemijsko in biološko izvidovanje pa tri ekipe za izvidovanje.
(3) Naloge enot za radiološko, kemijsko in biološko zaščito so:
– izvidovanje nevarnih snovi ter bojnih strupov v okolju (detekcija, identifikacija, dozimetrija, enostavnejše analize);
– ugotavljanje in označevanje meja kontaminiranih območij;
– ugotavljanje prenehanja radiološke, kemijske in biološke nevarnosti;
– jemanje vzorcev za analize in preiskave;
– usmerjanje, usklajevanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
– izvajanje dekontaminacije in ugotavljanje njene uspešnosti.
7. člen
(1) Enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi organizirajo uprave za obrambo Celje, Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto in Postojna, vsaka po eno enoto.
(2) Naloge enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so odkrivanje, odstranjevanje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev v okolju, ki so ostala kot posledica preteklih vojaških spopadov in drugih vojaških aktivnosti.
8. člen
(1) Služba za proženje snežnih plazov se organizira kot posebna ekipa v okviru enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pri upravah za obrambo Celje, Kranj, Ljubljana in Nova Gorica. V Upravi za obrambo Slovenj Gradec se organizira kot samostojna ekipa za proženje snežnih plazov.
(2) Naloge službe za proženje snežnih plazov so:
– preventivno proženje snežnih plazov;
– odstreljevanje nevarnih snežnih opasti;
– odstreljevanje ledu na vodotokih.
9. člen
(1) Službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč organizirajo gospodarske družbe in zavodi, lastniki oziroma upravljalci stanovanjskih stavb ter lokalne skupnosti, in sicer:
– v vsakem zaklonišču s 25-200 zakloniščnimi mesti mora biti vodja zaklonišča;
– v vsakem zaklonišču z 201-400 zakloniščnimi mesti morata biti vodja in namestnik vodje zaklonišča;
– v zakloniščih s 401-600 zakloniščnimi mesti morajo biti vodja in dva namestnika vodje zaklonišča;
– za vsakih nadaljnjih 200 zakloniščnih mest se določi še en namestnik vodje zaklonišča.
(2) Naloge službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč so:
– sodelovanje pri vzdrževanju zaklonišč;
– označevanje dostopov do zaklonišč;
– pripravljanje zaklonišč za uporabo;
– organiziranje bivanja v zakloniščih;
– skrb za delovanje naprav in opreme v zakloniščih.
10. člen
(1) Službe za podporo organizirajo zlasti:
– uprave za obrambo;
– Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;
– lokalne skupnosti;
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.
(2) Službe za podporo sestavljajo enote za oskrbo, enote za zveze, enote za prevoze ter enote za informacijsko podporo in administrativno delo.
(3) Velikost služb za podporo oziroma število enot določijo ustanovitelji glede na ogroženost, število in vrsto sil za zaščito, reševanje in pomoč ter možnosti. Pri tem morajo upoštevati, da je najmanjša enota ekipa in da mora biti kadrovsko in materialno popolnjena v skladu z merili.
(4) Naloge služb za podporo so:
– zagotavljanje nastanitve in oskrbe pripadnikov Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč s hrano, vodo ter drugimi življenjskimi potrebščinami, delovnimi sredstvi in materialom;
– pomoč pri vzdrževanju delovnih sredstev oziroma sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
– zagotavljanje informacijske podpore;
– vzpostavljanje, upravljanje in vzdrževanje zvez med organi vodenja ter enotami in službami, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči;
– opravljanje kurirske službe;
– zagotavljanje prevozov moštev, opreme in materiala;
– opravljanje administrativno-tehničnih in drugih del za organe, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč;
– sodelovanje pri evakuaciji, začasni nastanitvi in oskrbi ogroženih prebivalcev;
– sodelovanje pri razdeljevanju sredstev pomoči.
11. člen
(1) Poverjenike za Civilno zaščito in njihove namestnike imenujejo:
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državni organi z nad 100 zaposlenimi na istem kraju;
– šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših oseb, z nad 100 otroki, učenci, študenti ali oskrbovanimi osebami;
– lokalne skupnosti v večjih stanovanjskih stavbah z nad 300 stanovalci, v ulicah in delih naselij, ki so zaokrožena celota s 3000 prebivalci, v vaseh in zaselkih s 3000 prebivalci.
(2) Naloge poverjenikov za Civilno zaščito in njihovih namestnikov so:
– spodbujanje prebivalcev za nakup sredstev za osebno in skupno zaščito ter njihovo usposabljanje za izvajanje osebne in vzajemne zaščite;
– sodelovanje pri organiziranju sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– svetovanje pri zagotavljanju in vzdrževanju sredstev za zaščito, reševanje in pomoč ter skrb za brezhibnost teh sredstev v stanovanjskih zgradbah in organizacijah;
– spremljanje razmer in opozarjanje na preteče nevarnosti;
– vodenje evidence o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč v objektih oziroma za območje delovanja poverjenikov;
– obveščanje nadrejenih organov Civilne zaščite o posledicah naravnih in drugih nesreč;
– usmerjanje izvajanja osebne in vzajemne zaščite;
– usklajevanje zaščitnih ukrepov ter organiziranje izvajanja zaščite, reševanja in pomoči v skladu z odločitvami nadrejenih organov Civilne zaščite.
12. člen
(1) Poveljnike Civilne zaščite in njihove namestnike ter štabe Civilne zaščite imenujejo:
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije z nad 100 zaposlenimi, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline ali opravljajo dejavnosti, ki predstavljajo tveganje za okolico na podlagi odločitve pristojnega državnega organa ali organa lokalne skupnosti;
– lokalne skupnosti v mestnih četrtih in drugih delih naselij, ki so zaokrožena celota, z nad 3000 prebivalci ter v naseljih z nad 3000 prebivalci;
– lokalne skupnosti;
– Vlada Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek poveljnike Civilne zaščite, njihove namestnike in štabe Civilne zaščite imenujejo zavodi, ki opravljajo bolnišnično dejavnost regijskega pomena ter gospodarske družbe, ki na državni ali regijski ravni upravljajo z infrastrukturnimi sistemi, zlasti energetskim, železniškim in telekomunikacijskim sistemom.
13. člen
(1) Lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije lahko glede na ogroženost, ustanovijo tudi večje število enot in služb Civilne zaščite, kot so določene s to uredbo.
(2) Merila za organiziranje ter opremljanje enot in služb Civilne zaščite predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Z merili iz prejšnjega odstavka se določijo kadrovske sestave enot in služb (formacije) ter vrsta in količina opreme in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč.
(4) Oprema in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč enot ter služb Civilne zaščite, ki se kupujejo s sredstvi proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih skupnosti, morajo biti tipizirana ter morajo ustrezati predpisanim standardom.
2. Gasilske enote in enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij
Gasilske enote
14. člen
(1) Gasilske enote se organizirajo na podlagi meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, ki so določene v prilogi in so sestavni del te uredbe.
(2) Gasilske enote opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti v skladu z načrti.
15. člen
(1) Naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu in ob nesrečah na tekočih ter stoječih vodah, ki so javno dobro s katerim upravlja država ter druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena, opravljajo:
– Javni zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje;
– Javni zavod – Gasilska brigada Koper;
– Javni zavod Gasilsko reševalna služba Kranj;
– Javni zavod Gasilska brigada Ljubljana;
– Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost Gasilska enota Nova Gorica;
– Gasilsko reševalni center Ajdovščina;
– Gasilsko reševalni center Novo mesto;
– Gasilski zavod Ravne na Koroškem;
– Gasilski zavod Trbovlje;
– Poklicna gasilska enota Krško;
– Poklicno gasilski reševalni servis-ŽJ Jesenice;
– Zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor;
– Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana;
– HELIOS poslovne storitve d.o.o. center požarne varnosti Domžale;
– NAFTA Lendava d. o. o. poklicna industrijska gasilska enota;
– Gasilsko društvo Bled;
– Gasilsko društvo Gornja Radgona;
– Gasilsko društvo Murska Sobota;
– Gasilsko društvo Postojna;
– Gasilsko društvo Ptuj;
– Gasilsko društvo Slovenska Bistrica;
– Gasilsko društvo Velenje;
– Prostovoljno gasilsko društvo Bovec;
– Prostovoljno gasilsko društvo Cerknica;
– Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj;
– Prostovoljno gasilsko društvo Idrija;
– Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica;
– Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik;
– Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje;
– Prostovoljno gasilsko društvo Litija;
– Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer;
– Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje;
– Prostovoljno gasilsko društvo Radlje ob Dravi;
– Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica;
– Prostovoljno gasilsko društvo Steklarna Rogaška;
– Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica;
– Prostovoljno gasilsko društvo Škofja Loka;
– Prostovoljno gasilsko društvo Tolmin;
– Prostovoljno gasilsko društvo Trebnje.
(2) Naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu opravlja tudi Prostovoljno gasilsko društvo Ormož, naloge zaščite in reševanja ob nesrečah v cestnih predorih pa tudi Prostovoljno gasilsko društvo Slovenske Konjice.
(3) Določene naloge zaščite in reševanja ob ekoloških in drugih nesrečah na morju opravlja Gasilska brigada Koper.
(4) Gasilske enote iz prvega odstavka tega člena opravljajo naloge zaščite in reševanja na območju, za katerega so ustanovljene, ter na širšem območju, kadar so poklicane na intervencijo.
(5) Opravljanje nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se sofinancira s sredstvi državnega proračuna po merilih, ki jih določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij
16. člen
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči državnega pomena se organizirajo:
– gorska reševalna služba;
– jamarska reševalna služba;
– enote za reševanje iz vode in na vodi;
– enote reševalcev z reševalnimi psi;
– enote za postavitev začasnih prebivališč;
– stacionarija in nastanitvene enote.
17. člen
(1) Gorsko reševalno službo Slovenije v skladu z zakonom organizira Planinska zveza Slovenije, v okviru 17 postaj gorske reševalne službe.
(2) Dejavnost gorske reševalne službe sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se kot izhodišče za sofinanciranje upošteva 430 gorskih reševalcev različnih specialnosti.
(3) Naloge gorske reševalne službe so zlasti:
– dajanje prve pomoči in reševanje ponesrečenih v gorskem svetu;
– reševanje ponesrečenih iz snežnih plazov;
– iskanje in poizvedovanje za pogrešanimi v gorskem svetu;
– opazovanje nevarnosti snežnih plazov ter drugih nevarnosti v gorskem svetu ter obveščanje pristojnih organov in javnosti o njih;
– sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z organizacijo in sposobnostmi službe.
18. člen
(1) Jamarsko reševalno službo v skladu z zakonom organizira Jamarska zveza Slovenije.
(2) Dejavnost jamarske reševalne službe sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se kot izhodišče upošteva 45 jamarskih reševalcev različnih specialnosti in do 8 jamarjev-potapljačev.
(3) Naloge jamarske reševalne službe so:
– reševanje ponesrečenih v kraških jamah;
– iskanje pogrešanih v kraških jamah;
– sodelovanje pri odpravljanju posledic ekoloških nesreč v kraškem podzemlju;
– opazovanje nevarnosti v kraških jamah ter obveščanje pristojnih organov in javnosti o njih;
– reševanje ljudi iz ogroženih objektov;
– sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z organizacijo in sposobnostmi službe.
19. člen
(1) Enote za reševanje iz vode in na vodi organizira Slovenska potapljaška zveza v:
– Vzhodnoštajerski regiji za porečje Mure in Drave;
– Zahodnoštajerski regiji za porečje Savinje;
– Ljubljanski regiji za porečje Save;
– Severnoprimorski regiji za porečje Soče;
– Obalni regiji za morje.
(2) Reševanje iz vode in na vodi lahko opravljajo tudi pripadniki gasilskih enot, ki so usposobljeni in opremljeni v skladu s predpisi.
(3) Dejavnost enot za reševanje iz vode in na vodi sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se kot izhodišče za sofinanciranje upoštevajo merila za popolnitev in opremljanje enot. Enote za reševanje iz vode in na vodi lahko ustanavljajo tudi lokalne skupnosti in skrbijo za njihovo sofinanciranje.
(4) Naloge enot za reševanje iz vode in na vodi so zlasti:
– iskanje in reševanje ponesrečenih iz vode in na vodi;
– sodelovanje pri reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ob poplavah ter nesrečah na vodi;
– sodelovanje pri opravljanju nujnih zaščitnih in drugih del zaradi preprečitve in ublažitve posledic nesreč na vodah.
20. člen
(1) Enote reševalcev z reševalnimi psi organizirata Kinološka zveza Slovenije in Zveza društev vodnikov reševalnih psov Slovenije v:
– Ljubljanski regiji dve ekipi;
– Gorenjski regiji dve ekipi;
– Severnoprimorski regiji eno ekipo;
– Obalni regiji eno ekipo;
– Zahodnoštajerski regiji eno ekipo;
– Podravski regiji eno ekipo;
– Notranjski regiji eno ekipo;
– Zasavski regiji eno ekipo;
– Dolenjski regiji eno ekipo.
(2) Naloge enot reševalcev z reševalnimi psi so iskanje, reševanje in nudenje pomoči preživelim v ruševinah.
21. člen
(1) Enote za postavitev začasnih prebivališč organizirata Zveza tabornikov Slovenije in Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov v:
– Ljubljanski regiji en oddelek in eno ekipo;
– Vzhodnoštajerski regiji dve ekipi;
– Obalni regiji dve ekipi;
– Gorenjski regiji eno ekipo;
– Notranjski regiji eno ekipo;
– Severnoprimorski regiji eno ekipo;
– Koroški regiji eno ekipo;
– Zahodnoštajerski regiji eno ekipo;
– Podravski regiji eno ekipo;
– Pomurski regiji eno ekipo;
– Dolenjski regiji eno ekipo.
(2) Naloge enot za postavitev zasilnih prebivališč so:
– postavljanje začasnih prebivališč za ogrožene prebivalce;
– sodelovanje pri zagotavljanju potrebnih življenjskih pogojev v začasnih prebivališčih.
22. člen
(1) Rdeči križ Slovenije organizira stacionarij v Mariboru, nastanitvene enote pa v Ljubljani, Novi Gorici in Novem mestu.
(2) Naloge stacionarija in nastanitvenih enot so:
– oskrbovanje in negovanje poškodovanih in obolelih;
– oskrbovanje in negovanje posebno ogroženih prebivalcev (nosečnic, mater z otroki, invalidov, starejših oseb idr.).
23. člen
(1) Društva in druge nevladne organizacije, razen gasilskih društev, določijo merila za organiziranje in opremljanje svojih enot, služb in drugih operativnih sestav v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(2) Z merili iz prejšnjega odstavka se določijo kadrovske sestave enot ter vrsta in količina opreme ter sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Za opremo in sredstva zaščite, reševanja in pomoči se določi tudi način uporabe in vzdrževanja ter rok trajanja.
(3) Oprema in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč enot, služb in drugih operativnih sestav društev ter drugih nevladnih organizacij, ki se kupujejo s sredstvi državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti, morajo biti tipizirana in morajo ustrezati predpisanim standardom.
24. člen
Enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč lahko ne glede na to uredbo ustanovijo tudi druga društva ter druge nevladne organizacije, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da razpolagajo z usposobljenimi kadri;
– da razpolagajo s primerno opremo in sredstvi;
– da zagotavljajo pravočasno pripravljenost enot, služb in drugih operativnih sestav za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči;
– da opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ter načrti zaščite in reševanja;
– da imajo s strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje potrjena merila za organiziranje in opremljanje enot, služb ali drugih operativnih sestav.
25. člen
(1) Lokalne skupnosti lahko glede na ogroženost organizirajo tudi:
– enote reševalcev z reševalnimi psi;
– enote za postavitev začasnih prebivališč;
– enote radioamaterjev;
– enote za reševanje iz vode in na vodi;
– druge enote.
(2) Lokalne skupnosti lahko po potrebi ustanovijo tudi informativne in logistične centre ter enote za hitre reševalne intervencije.
3. Enote, službe in centri za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih organizirajo državni organi
26. člen
(1) Enote, službe in centre za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah organizirajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter pristojna ministrstva v sodelovanju z zavodi oziroma gospodarskimi družbami, in sicer:
– mobilno bolnišnico in mobilne zdravstvene ekipe;
– enoto za identifikacijo mrtvih;
– enoto za higiensko-epidemiološko delo;
– mobilno enoto za meteorologijo in hidrologijo;
– ekološki laboratorij z mobilno enoto;
– enoto za zaščito in reševanje ob nesrečah s klorom ter drugimi jedkimi snovmi;
– enoto za reševanje ob rudniških nesrečah;
– mobilni center za obveščanje;
– službo za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju.
(2) Sredstva za organiziranje, opremljanje, usposabljanje in delovanje enot, služb in centrov iz prejšnjega odstavka se zagotavlja v okviru dejavnosti oziroma pristojnih ministrstev.
(3) Organizacija, opremljanje, usposabljanje in druga vprašanja enot, služb in centrov iz prvega odstavka tega člena se po potrebi uredijo s pogodbami, služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju pa tudi z dogovorom med pristojnimi ministrstvi.
27. člen
(1) Službo za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah ter za iskanje na morju sestavljajo v skladu s predpisi in mednarodnimi akti zlasti:
– Uprava Republike Slovenije za pomorstvo s koordinacijskim centrom za iskanje in reševanje na morju, ki neposredno vodi iskanje in reševanje na morju;
– Služba za varstvo obalnega morja z izvajalskimi organizacijami;
– poveljnik Civilne zaščite in Obalni štab Civilne zaščite, Uprava za obrambo Koper z regijskim centrom za obveščanje ter regijske sile za zaščito, reševanje in pomoč;
– druge državne in lokalne sile za zaščito, reševanje in pomoč ter organi vodenja.
(2) Delovanje organov, enot in sil iz prejšnjega odstavka ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z načelom postopnosti ob večjih nesrečah vodi, usmerja in usklajuje poveljnik Civilne zaščite z Obalnim štabom Civilne zaščite.
28. člen
Uprava Republike Slovenije za zračno plovbo, ne glede na 26. člen te uredbe, v skladu s predpisi in mednarodnimi akti, neposredno vodi iskanje in reševanje pogrešanega zrakoplova. V skladu z načelom postopnosti delovanja ob iskanju ali nesrečah zrakoplovov večjega obsega vodi, usmerja in usklajuje pristojni regijski oziroma državni poveljnik Civilne zaščite, če se iskanje izvaja na območju dveh ali več regij. Pristojni poveljnik odloča tudi o obsegu in vrsti vključenih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
29. člen
(1) Merila za organiziranje in opremljanje enot, služb in centrov iz 26. člena, določijo pristojna ministrstva v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(2) Z merili iz prejšnjega odstavka se določijo kadrovske sestave enot, služb in centrov ter vrsta in količina opreme ter sredstev za zaščito, reševanje in pomoč.
30. člen
(1) Za opravljanje posebno zahtevnih nalog zaščite, reševanja in pomoči in za pomoč drugim državam se organizira državna enota za hitre reševalne intervencije.
(2) Državna enota za hitre reševalne intervencije se oblikuje iz državnih enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč iz državne pristojnosti oziroma tistih, ki jih sofinancira država.
(3) Za operativno vodenje, organiziranje, opremljanje in usposabljanje državne enote za hitre reševalne intervencije se pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ustanovi poveljstvo enote.
(4) Oprema in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč enot, služb in centrov iz 26. in tega člena te uredbe, ki se kupujejo s sredstvi državnega proračuna, morajo biti tipizirana in morajo ustrezati predpisanim standardom.
III. MERILA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
1. Usposabljanje pripadnikov Civilne zaščite
31. člen
Usposabljanje pripadnikov Civilne zaščite organizirajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in uprave za obrambo, lokalne skupnosti ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državni organi, ki organizirajo Civilno zaščito.
32. člen
(1) Programe usposabljanja pripadnikov Civilne zaščite izvajajo Izobraževalni center Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, državni organi in organi lokalnih skupnosti ter izobraževalne organizacije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Programe usposabljanja Civilne zaščite, ki so državnega pomena, izvaja Izobraževalni center za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(3) Uvajalna, temeljna in dopolnilna usposabljanja pripadnikov enot za prvo pomoč izvaja Rdeči križ Slovenije v skladu s predpisi.
(4) Dopolnilna usposabljanja pripadnikov enot in služb Civilne zaščite, razen enot za prvo pomoč, praviloma izvajajo poveljniki oziroma vodje teh enot in služb.
(5) Izvajalce programov usposabljanja pripadnikov Civilne zaščite izberejo in določijo ustanovitelji enot in služb Civilne zaščite.
2. Izobraževanje in usposabljanje pripadnikov enot ter služb društev in drugih nevladnih organizacij
Izobraževanje in usposabljanje gasilcev
33. člen
(1) Izobraževalni center za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja izobraževanje in dopolnilno usposabljanje poklicnih gasilcev pa izobraževalnih programih, ki jih predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Gasilska zveza Slovenije, gasilske zveze in prostovoljna gasilska društva izvajajo usposabljanje pripadnikov prostovoljnih gasilskih enot pa izobraževalnih programih, ki jih predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na predlog z Gasilsko zvezo Slovenije.
(3) Izobraževalni center za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije izvaja usposabljanje pripadnikov enot iz 15. člena te uredbe pa programih usposabljanja, ki jih predpiše minister, prisojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Usposabljanje drugih enot ter služb društev in drugih nevladnih organizacij
34. člen
Društva in druge nevladne organizacije določene s to uredbo so dolžne organizirati in izvajati usposabljanje članov svojih enot, služb in drugih operativnih sestav za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pa lastnih programih usposabljanja in v skladu s pravili svoje stroke.
35. člen
(1) Izobraževalni center za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja usposabljanje enot, služb in drugih operativnih sestav iz prejšnjega člena za opravljanje določenih, predvsem zahtevnejših nalog zaščite, reševanja in pomoči.
(2) Če društva in druge nevladne organizacije izvajajo programe usposabljanja, ki jih predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, za njih veljajo enaki pogoji kot za uporabnike sredstev državnega proračuna.
Usposabljanje enot, služb in centrov za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih organizirajo državni organi
36. člen
Izobraževalni center za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja usposabljanje pripadnikov enot, služb in centrov iz 26. in 28. člena te uredbe na podlagi programov usposabljanja, ki jih predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
(1) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, lokalne skupnosti in državni organi morajo svojo organiziranost na področju zaščite in reševanja uskladiti s to uredbo v roku šestih mesecev od njene uveljavitve.
(2) Štabe, enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč morajo njihovi ustanovitelji kadrovsko popolniti v roku enega leta, usposobiti v roku treh let, opremiti pa najkasneje v roku desetih let od uveljavitve te uredbe.
(3) Predpisana sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih je mogoče zagotoviti iz popisa se zagotavlja na podlagi materialne dolžnosti.
(4) Pri nakupu sredstev in opreme za zaščito, reševanje in pomoč imajo prednost osebna zaščitna sredstva in reševalna sredstva in oprema, ki je ni mogoče zagotoviti iz popisa.
38. člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 18/96).
39. člen
Ne glede na prejšnji člen se do uveljavitve novih meril (formacij) za organiziranje in opremljanje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč smiselno uporabljajo obstoječa merila.
40. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 812-01/99-1
Ljubljana, dne 18. marca 1999.
Vlada Republike Slovenije
Dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
MERILA ZA ORGANIZIRANJE IN OPREMLJANJE
GASILSKIH ENOT
I. RAZVRSTITEV GASILSKIH ENOT
Gasilske enote so razvrščene v sedem kategorij, katerim je
prilagojena kadrovska sestava enot in njihova tehnična
opremljenost.
Gasilske enote (v nadaljnjem besedilu: GE) se razvrstijo v
posamezne kategorije glede na potrebno število gasilcev in
tehnično opremljenost. Število gasilcev in tehnična opremljenost
za posamezno kategorijo GE se določi na podlagi teh meril in
drugih značilnosti območja delovanja GE, ki je določen z
operativnim gasilskim načrtom.
Razvrstitev GE na podlagi teh meril opravi župan na predlog
strokovnih služb.
1. Teritorialne GE
Teritorialne GE posameznih kategorij morajo glede števila
gasilcev, gasilskih vozil in opreme izpolnjevati naslednje
minimalne pogoje:
-----------------------------------------------------------------------------------------
Kategorija GE Prostovoljnih Poklicnih Pripadajoča gasilska vozila in oprema
gasilcev gasilcev
-----------------------------------------------------------------------------------------
GE I. kategorije 15 (22)1 GV1, (GV-V1)1
GE II. kategorije 23 (32)1 GVC16/24 in GV2 oziroma GVC16/25 in VM, (PL)4
GE III. kategorije 32 (42)1 GVC16/15, GVC24/50, VM, (PL)4
GE IV. kategorije 54 (do 5)2 PV1, GVC16/155, GVC24/50, VM, (PL)4
GE V. kategorije 56 (7 do 10)2 PV1, GVC16/155, GVC24/50, VM, AL,
GE VI. kategorije 42 28 (42)3 PV2, GVC16/25, GVC24/50, VM, AL, TV-2D
GE VII. kategorije število gasilcev in oprema se določi
s posebnim elaboratom
-----------------------------------------------------------------------------------------
(1 če je enota oddaljena več kot 15 minut vožnje od enote višje
kategorije)
(2 če je interventno pripravljenost potrebno opravljati s
poklicnim dežurstvom)
(3 če je enota organizirana kot samostojna poklicna enota)
(4 če je enota osrednja enota v lokalni skupnosti in ima v svojem
požarnem okolišu objekte višje od P+2)
(5 če enota opravlja naloge v skladu s 15. členom te uredbe, in ji
pripada HTV ali TV1, se GVC16/15 nadomesti z GVC16/25))
GE I., II. in III. kategorije se organizirajo kot prostovoljne
gasilske enote, GE IV. in V. kategorije kot prostovoljne gasilske
enote ali kot prostovoljne enote s poklicnim jedrom, GE VI.
kategorije kot prostovoljne enote s poklicnim jedrom ali kot
poklicne enote, GE VII. kategorije pa kot poklicne enote.
GE v lokalni skupnosti se kategorizirajo na podlagi osnovnega
operativnega območja.
V vsaki lokalni skupnosti se GE najvišje kategorije določi kot
osrednja GE.
Osrednja GE se ponovno kategorizira ob upoštevanju števila vseh
prebivalcev v občini. V vsaki lokalni skupnosti je lahko le ena
osrednja enota.
Osrednja GE mora biti organizirana tako, da je sposobna za odhod
na intervencijo najkasneje v petih minutah po pozivu.
Za GE VII. kategorije se število poklicnih gasilcev, vozila in
oprema določijo na podlagi posebne študije, upoštevajoč pravila
stroke, večletne statistične podatke o gasilskih in drugih
intervencijah ter izkušnje o delovanju enote.
V lokalnih skupnostih kjer obstaja GE VI. ali VII. kategorije, se
vse enote pri katerih je najmanj polovica požarnega okoliša
oddaljena manj kot 5 minut vožnje z gasilskim vozilom od sedeža
enote, praviloma razvrstijo v I. kategorijo. Drugim enotam, pri
katerih je najmanj polovica požarnega okoliša oddaljena manj kot
15 minut vožnje z gasilskim vozilom od sedeža enote, pa se
kategorija zniža za eno stopnjo.
Vsaka GE mora imeti skupno zaščitno opremo glede na kategorijo
enote.
Vsaki GE se na predlog strokovnih služb lokalne skupnosti glede
na ogroženost njenega operativnega območja lahko določi tudi
dodatno gasilsko zaščitno in reševalno opremo.
Določbe o minimalni in dodatni opremi v teritorialnih gasilskih
enotah veljajo tudi za industrijske GE.
Vsak gasilec mora imeti osebno zaščitno opremo.
Dodatna oprema teritorialnih GE za gašenje požarov
v naravnem okolju
Opremljenost za gašenje požarov v naravnem okolju se določi na
podlagi skupnega števila točk glede na:
- delež gozdnih površin na operativnem območju GE,
- površino požarne ogroženosti gozdov na operativnem območju GE,
in sicer:
---------------------------------------------------------------------------------------
Seštevek točk Pripadajoča oprema glede na kategorijo GE
iz obeh točkovanj I. - III. IV. - V. VI.
---------------------------------------------------------------------------------------
4-8 osnovna oprema VGP-1 VGP-2
9-10 VGP-1 VGP-1 VGP-2
11-12 VGP-1 VGP-2 ali 2x VGP-1 VGP-2
nad 12 2x VGP-1 VGP-2 in VGP-1 VGP-2 in VGP-1
---------------------------------------------------------------------------------------
a) Točkovanje gozdov glede na delež gozda na operativnem območju
GE
Točkovna vrednost gozdov glede na delež gozda na operativnem
območju GE se določi po naslednjih merilih:
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Delež gozdnih površin na operativnem območju GE Število točk
-------------------------------------------------------------------------------------------------
- od 20 do 50% gozdnih površin (ali do 20% gozdnih površin v submediteranskem delu države) 2
- nad 50% gozdnih površin (ali od 20 do 50% gozdnih površin v submediteranskem delu države) 3
- nad 50% gozdnih površin v submediteranskem delu države 4
-------------------------------------------------------------------------------------------------
b) Točkovanje gozdov glede na stopnjo ogroženosti
Pri točkovanju požarne ogroženosti gozdov se upošteva oceno
ogroženosti gozdov, ki jo je izdelal Zavod za gozdove Slovenije.
Pri tem se upošteva površina gozdov posamezne stopnje ogroženosti
glede na celotno površino gozdov na operativnem območju GE.
Število točk se določi na podlagi seštevka točk iz posamezne
stopnje ogroženosti po naslednjih merilih:
------------------------------------------------------------------------------------------
Število točk
Delež ogroženih Zelo velika Velika Srednja Majhna
gozdov ogroženost ogroženost ogroženost ogroženost
------------------------------------------------------------------------------------------
od 5 do 20% 3 2 1 0
od 20 do 50% 4 3 2 1
od 50 do 80% 5 4 3 2
nad 80% 8 6 4 2
------------------------------------------------------------------------------------------
2. Industrijske GE
Industrijske GE posameznih kategorij morajo izpolnjevati
naslednje pogoje glede števila gasilcev, gasilskih vozil in
opreme:
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Kategorija GE Prostovoljnih Poklicnih Pripadajoča gasilska vozila in oprema
gasilcev gasilcev
-------------------------------------------------------------------------------------------------
GE I. kategorije 15 GV-V1
GE II. kategorije 23 GV-V2
GE III. kategorije 22 5 do 10 GV-V2, GVC16/24
GE IV. kategorije 22 18 GVC16/15, GVC24/50 ali GVS-V
------------------------------------------------------------------------------------------------
Industrijske GE III. in IV. kategorije se organizirajo kot
prostovoljne enote s poklicnim jedrom.
II. MERILA ZA RAZVRŠČANJE TERITORIALNIH
GASILSKIH ENOT
Kategorije teritorialnih GE se določijo na podlagi skupnega
števila točk glede na:
- število prebivalcev v posameznem naselju ali skupini naselij na
operativnem območju GE,
- tip najvišje vrednotenega naselja na operativnem območju GE, in
sicer:
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Št. točk Kategorije GE Vrste GE
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
do 5 GE I. kategorije prostovoljna GE
6-8 GE II. kategorije prostovoljna GE
9-12 GE III. kategorije prostovoljna GE
13-16 GE IV. kategorije prostovoljna GE ali prost. GE s poklicnim jedrom
17-19 GE V. kategorije prostovoljna GE ali prost. GE s poklicnim jedrom
20-22 GE VI. kategorije poklicna GE ali prost. GE s pokl. jedrom
nad 22 GE VII. kategorije poklicna GE
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
1. Točkovanje naselij glede na število prebivalcev
Posameznim skupinam naselij pripada naslednje število točk:
-----------------------------------------------------------------
Naselja po številu prebivalcev Število točk
-----------------------------------------------------------------
do 200- 1
201- 800 2
801- 1500 3
1501- 2500 4
2501- 3500 5
3501- 5000 6
5001- 10000 7
10001- 15000 8
15001- 20000 9
20001- 30000 10
30001- 50000 11
50001- 100000 12
nad 100.001 13
-----------------------------------------------------------------
Osrednji GE se prišteje dodatna točka, če je v naselju na njenem
operativnem območju več kot 80% vseh prebivalcev v občini.
2. Točkovanje naselij glede na njihov tip
Posameznim tipom naselij pripada naslednje število točk:
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Tipi naselij Število točk
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Naselje brez storitvenih, oskrbovalnih in proizvodnih dejavnosti 1
Naselje s pretežno razpršeno poselitvijo 2
Manjše občinsko središče, manjše industrijsko središče ali turistično
naselje z 200 do 1000 turističnimi ležišči 3
Večje občinsko središče ali turistično naselje z nad 1000 turističnimi ležišči 5
Središče mestne občine z dejavnostmi širšega pomena 7
Geografsko, industrijsko in kulturno središče s širšim gravitacijskim območjem 9
Glavno središče države 11
-----------------------------------------------------------------------------------------------
III. MERILA ZA RAZVRŠČANJE INDUSTRIJSKIH
GASILSKIH ENOT
Kategorije industrijskih GE, ki jih na podlagi zakona ustanovijo
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, se določijo na
podlagi skupnega števila točk glede na:
- tehnološki proces,
- število zaposlenih,
- površino ozemlja, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti,
ter
- oddaljenost industrijskega obrata od najbližje teritorialne GE
V. ali višje kategorije in sicer:
-----------------------------------------------------------------------------------------
Število točk Kategorije GE Vrste GE
-----------------------------------------------------------------------------------------
do 6 GE I. kategorije prostovoljna GE
7-9 GE II. kategorije prostovoljna GE
10-13 GE III. kategorije prostovoljna GE s poklicnim jedrom
nad 13 GE IV. kategorije GE s poklicnim jedrom
-----------------------------------------------------------------------------------------
1. Točkovanje glede na vrsto tehnološkega procesa
Posameznim tehnološkim procesom pripada naslednje število točk:
-----------------------------------------------------------------
Vrste tehnološkega procesa Število točk
-----------------------------------------------------------------
kovinsko predelovalna industrija, predelava
negorljivih materialov 1
lesna, papirna, tekstilna in druga po požarni
ogroženosti podobna industrija 2
proizvodnja in predelava plastičnih mas ter
druga kemična industrija 3
proizvodnja in skladiščenje smodnika, vnetljivih
tekočin in plinov 4
-----------------------------------------------------------------
2. Točkovanje glede na število zaposlenih
Glede na število zaposlenih pripada GE naslednje število točk:
-----------------------------------------------------------------
Število zaposlenih Število točk
-----------------------------------------------------------------
do 100 1
101-250 2
251-500 3
501-800 4
801-1200 5
nad 1200 6
----------------------------------------------------------------
3. Točkovanje glede na površino ozemlja
Glede na površino ozemlja, ki se uporablja za opravljanje
industrijske ali druge požarno tvegane dejavnosti, pripada GE
naslednje število točk:
---------------------------------------------------------------
Površina ozemlja (v ha) Število točk
---------------------------------------------------------------
do 1 1
1-2 2
2-5 3
5-8 4
nad 8 5
---------------------------------------------------------------
4. Točkovanje glede na oddaljenost GE
Enoti se doda dve točki, če v oddaljenosti 15 minut vožnje ni
teritorialne enote V. ali višje kategorije.
IV. MERILA ZA OPROSTITEV CARINE
Oprostitev plačila carine se v skladu s predpisi uveljavlja za:
- vozila, ki se v državi dodatno opremljajo za gasilsko ali drugo
reševalno posredovanje in niso starejša od 5 let;
- lahka gasilska vozila (PV-1, GV-1, VGP-1, VM-1, HTV-1), ki niso
starejša od 10 let;
- srednje težka in težka gasilska vozila (GVV-1, GVV-2, GVC
16/15, GVC 16/24, GVC 16/25, GVC 24/50, TV -1, VGP-2), ki niso
starejša od 15 let;
- specialna gasilska vozila (TV-2 D, GVS-V, AL, PV-2, PL), pri
katerih se upravičenost do carinske oprostitve glede na starost
komisijsko določa za vsak primer posebej.
Oprostitev plačila carine se nanaša tudi na tehnično gasilsko
opremo, zaščitno in reševalno opremo, rezervne dele za uvoženo
opremo in vozila, ki ne smejo biti starejša od 10 let.
Pojasnilo kratic:
GV-1 Manjše gasilsko vozilo
GVV-1 Manjše gasilsko vozilo z vodo
GVV-2 Večje gasilsko vozilo z vodo
GVC-16/15 Gasilsko vozilo s cisterno
GVC-16/24 Gasilsko vozilo s cisterno
GVC-16/25 Gasilsko vozilo s cisterno
GVC-24/50 Gasilsko vozilo s cisterno
VM -1 Gasilsko vozilo za prevoz moštva
PV-1 Manjše poveljniško vozilo
PV-2 Večje poveljniško vozilo
GVS-V Gasilno vozilo s prahom in vodo
VGP-1 Malo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov
VGP-2 Večje gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov
PL Priklopnik lestev
AL Gasilska avtolestev brez košare
HTV Hitro tehnično vozilo
TV-1 Malo tehnično vozilo
TV-2D Večje tehnično vozilo z dvigalom
() Alternativna oprema ali alternativno število gasilcev
