Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Rajka Šuštaršiča iz Ljubljane in Jadralnega kluba Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Miran Trontelj, na seji dne 5. marca 1999
o d l o č i l o:
Sklep Občinskega sveta občine Piran št. 345-3/93-97 z dne 27. 3. 1997 in cenik luških tarif in pristojbin za leto 1998 v tistem delu, ki ta sklep povzema, nista začela veljati in se ne smeta uporabljati, ker nista bila objavljena v uradnem glasilu.
O b r a z l o ž i t e v
1. Prvi pobudnik izpodbija sklep, s katerim je Občinski svet občine Piran sprejel cenik storitev za leto 1997 za enoto “luka“ (v nadaljevanju: sklep), ta cenik pa je sestavni del sklepa; sprejel ga je z dvema spremembama, prva od njiju je: “V poglavju I. Pristojbina za privez se cena za leto 1997 pomnoži s faktorjem 2.5, Občani občine Piran plačajo privez po abonmajski varianti v višini predlagane cene za leto 1997.“ Prav to spremembo izpodbija prvi pobudnik. Drugi pobudnik poleg tega izpodbija še cenik luških tarif in pristojbin, ki da ga je sprejel Nadzorni svet javnega podjetja Okolje Piran na seji dne 18. 2. 1998 za leto 1998. Izpodbija ga (smiselno) v tistem delu (I. pristojbine za privez, točka 1), ko določa letno pristojbino imetnikom priveza, pri čemer nadaljuje z diferenciranim določanjem (za občane Občine Piran “po abonmajski ceni “, ki je približno dve petini siceršnje pristojbine).
2. Oba pobudnika, ki izkažeta svoj pravni interes s tem, da ju podražitev neposredno prizadeva, očitata tako diferenciranemu določanju cene kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen ustave), drugi pobudnik tudi nerazumnost podražitve, ki da ogroža obstoj društva oziroma njegovo temeljno delovanje; sklicuje se tudi na 2. točko 8. člena zakona o lukah (Uradni list SRS, št. 7/77 – v nadaljevanju: ZL) in tako očita diferenciranemu načinu zaračunavanja (letnih) pristojbin za priveze tudi nezakonitost.
3. Drugi pobudnik pri tem opozarja, da niti sklep niti cenik za leto 1998 nista bila objavljena v Uradnih objavah, kot je to prejšnja leta bila praksa, in da tudi na zahtevo ni dobil od podjetja Okolje Piran cenika za leto 1997, temveč le sklep.
4. Oba pobudnika smiselno predlagata razveljavitev navedenih aktov v izpodbijanem delu oziroma v izpodbijani vsebini; drugi pobudnik tudi zadržanje izvajanja tega dela aktov do končne odločitve o stvari.
5. Javno podjetje Okolje Piran je med drugim sporočilo svoje mnenje, da cenik ni predpis, o katerem bi lahko presojalo ustavno sodišče. Občina Piran na pobudi ni odgovorila.
6. Ustavno sodišče je pobudo za zadržanje izvrševanja obeh izpodbijanih aktov s sklepom 24. 6. 1998 zavrnilo, nato pa je obe zadevi združilo za skupno obravnavanje.
7. Upravljanje luke javnega prometa, v tem okviru še izrecno vprašanje pristojbine za privez kot ene od luških pristojbin, podrobneje ureja že ZL. Že ta zakon med drugim določa, da morajo biti pristojbine javno objavljene. V skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 – v nadaljevanju: ZGJS) je tudi upravljanje luke javnega prometa ena od gospodarskih javnih služb, tako določa tudi odlok o javnih službah Občine Piran (Uradne objave št. 6/95). V obravnavanem primeru je ta javna služba z odlokom o ustanovitvi javnega podjetja Okolje Piran zaupana temu podjetju (Uradne objave, št. 6/95).
8. Odločanje o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin v okviru gospodarskih javnih služb, ki jih opravljajo javna podjetja, je pristojnost ustanovitelja (26. člen ZGJS). Po drugem odstavku 59. člena ZGJS se cene za uporabo javnih dobrin določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Tretji odstavek tega člena dopušča tudi možnost, da se cene določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov. V obravnavanem primeru je izpodbijana odločitev, da se pristojbina za privez zaračunava diferencirano in da je kriterij za to diferenciacijo pripadnost zavezanca Občini Piran. Taka odločitev pomeni določitev kriterijev za oblikovanje cene, ki bi jih Občinski svet občine Piran v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZGJS lahko uveljavil samo s predpisom.
9. Da bi predpis začel veljati, mora biti prej objavljen. Tako določa 154. člen ustave, po katerem velja za predpise lokalnih skupnosti, da morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določijo občine. Uradno glasilo Občine Piran so Uradne objave. Obveznost objave predpisov občine, ki izhaja že iz omenjene ustavne določbe, povzema tudi 66. člen zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 s kasnejšimi spremembami, ZLS).
10. Za razliko od prejšnjih let (glej sklep Občinskega sveta občine Piran št. 358-3/96, Uradne objave, št. 18/96, katerega sestavni del je sam cenik) izpodbijana akta nista bila objavljena in zato nista začela veljati ter ju v izpodbijanem delu, ki je predmet obravnavanja, ni mogoče uporabljati. Zaradi te odločitve ne nastane pravna praznina: sklep št. 358-3/96 je bil, kot rečeno, v redu objavljen.
11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 40. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Janko Alojz, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. U-I-160/97
Ljubljana, dne 5. marca 1999.
Predsednik
Franc Testen l. r.