Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 3. seji dne 17. marca 1999 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986 do 2000 (Uradni list RS, št. 3/97) sprejme zazidalni načrt turistično-oskrbnega centra pri Motelu II Grosuplje.
Zazidalni načrt je izdelal Topos Dolenjske Toplice d.o.o. pod št. GRO-1/97 v marcu 1999.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

V območje zazidalnega načrta sodijo zemljišča s parcelno številko: 213/1, 213/2, 211, 210/1, 210/2, 212/2, 213/8, 213/3, 213/7, 213/8, 214/3, 213/4, 215/1, 216, 213/5, 213/6, 214/2, 215/1, 215/2, 217/2, 217/1, 184/3, 184/2, 184/1, 183/1, 183/2, 183/3, 182/2, 182/3, 182/1, 181/1, 181/2, 177/1, 179/2, 179/3, 179/1, 180/2, 177/2, 177/3, 177/4, 178, 176/2, 176/3, 176/2, 175/1, 175/2, 174/1, 174/2, 174/3, 172/1, 171/1, 172/1, 172/6 in 172/5 vse k. o. Grosuplje-naselje.

Območje urejanja je namenjeno:
– terciarnim dejavnostim: bencinskemu servisu, prodaji avtomobilov s tehničnimi pregledi, gostinstvu, trgovini in čisti, mirni proizvodnji.

Za realizacijo posegov iz prejšnjega člena odloka je potrebno zračni EVNN (20 kV) prestaviti oziroma kablirati v kabelsko kanalizacijo, ki jo vodimo v hodniku za pešce ob priključni cesti za avtocesto.
Obstoječe odvodne jarke se kanalizira, pri dimenzioniranju kanalizacije se upošteva zaledne vode in meteorne vode celotnega kompleksa TOC II. Kanalizirani kanal se nadaljuje v odprti jarek preko ceste in nato v Grosupeljščico.

Koncept:
Zazidava je zasnovana tako, da je nepravilno trikotna parcela čimbolj izrabljena ter tako, da se navezuje na obstoječi uvoz in edini možni izvoz s parcele. Vzdolž ceste se ustvari javni prostor s kolesarsko stezo, drevoredom in peš hodnikom. Ozelenjeno oblikovanje obcestnega pasu je usklajeno s podobno oblikovanim obcestno ureditvijo na drugi strani ceste (mejno območje zazidalnega načrta TOC III).
Zazidava ob cesti je zasnovana tako, da spremlja polkrožni potek ceste in drevoreda ter se na mestu bencinskega servisa sprosti z več odprtimi površinami, pri čemer objekt servisa še vedno spremlja gradbeno linijo vzdolž ceste. Na severnem delu območja se objekte postavi približno vzporedno z avtocesto (in s parcelno mejo) in veliko površin nameni za servise (parkiranje, dovozi itn.)
Prometna shema predlaga sistem dveh uvozov in izvoza z dvosmerno osrednjo napajalno cesto. Uvoz s priključne ceste na avtocesto je lahko le desni, uvoz z lokalne ceste pa obojestranski. Zaradi potrebnih manipulacij se na skrajnem jugovzhodnem delu locira bencinski in tehnični servis.

Objekti:
Bencinski servis:
Bencinski servis je kapacitete 200m3 rezervoarjev za gorivo (4 × 50m3 cisterne) in cisterna za ELKO (100m3). Točilna otoka sta dva obojestranska in ELKO samostojno točilno mesto na zahodnem delu lokacije, kjer se bo izvajalo prečrpavanje goriva (pretakališče). Servis se oblikuje kot čelni servis z uvozom preko desnega priključevanje s priključne ceste na avtocesto. Poslovni objekt je dimenzije 20 × 30m, višine najmanj 5m, višina nadstrešnice nad točilnimi mesti je 8m. Avtopralnica je dimenzije 10 × 20m, višina objekta je usklajena z bencinskim servisom oziroma nadstrešnico. Dimenzije objektov lahko odstopajo do ±20%.
Bencinski servis vsebuje: prostor za energetski objekt, sanitarije, trgovino in bife. Poleg osnovnega prodajnega asortimana investitorjev se predvidi tudi avtopralnica, prostor za čiščenje vozil in kontejnerji za gospodinjski plin. Kota pritličja servisa je 342,00m ± 0,50m.
Tehnični servis:
Tehnični servis se locira med interno cesto pri bencinskem servisu in parkirišči na severu. Objekt se postavi vzdolž ceste, pri čemer je severni del namenjen liniji tehničnih pregledov za osebna in tovorna vozila, južni del pa upravi in salonu avtomobilov z bifejem.
Objekt je dimenzij: 40 × 12m +12 × 40m s polkrožno oblikovanim in izmaknjenim delom na jugovzhodni strani (2r=12m). Dimenzije objekta lahko odstopa do ±20%.
Višina celotne stavbe je najmanj 6m, s tem da je na delu servisa dovoljena dvojna etažna svetla višina, na južnem delu upravno trgovinskem delu pa P+1. Kota pritličja je 343,50m ± 0,50m.
Proizvodno poslovni objekt A in B:
Lociran je na severnem delu kompleksa. Nameni se proizvodnji in skladiščem ter storitvenim dejavnostim kot trgovina in gostinstvo.
Dimenzija dveh enakih objektov je 32 × 16m z vzdolžno postavitvijo ob avtocesti in horizontalnim medsebojnim zamikom osi. Višina objektov je P+1, svetla višina etaže je odvisna od tehnoloških zahtev dejavnosti (ca. 4 m). Dimenzije objektov lahko odstopajo do ±10%. Kota pritličja je 343m ±0.5m.
Proizvodnja in prodaja računalniške opreme:
Je locirana na skrajnem vzhodnem delu kompleksa, vzdolž Ceste proti Polici. Fasada se lomi skladno z linijo ceste, horizontalni gabarit je 24 × 45m v I. fazi in 24 × 25m v drugi fazi realizacije. Dimenzije objektov lahko odstopajo do ±10%.
Vertikalni gabarit je na južnem delu objekta P+1+M (upravni prostori trgovina in gostinstvo ter spremljajoči programi), ter P+1 na delu objekta, kjer bo potekala proizvodnja. Glavni vhod se oblikuje na jugozahodnem delu objekta, vhodni del se oblikuje kot plato oz stopniščni del.
Kota pritličja je 344,50m ± 0,5m.
Območje “C”: Zanj je določena le osnovna gradbena linija, ki poteka variantno – vzporedno z osmi cest. Funkcija cestne baze se ohranja do izgradnje AC odseka Višnja gora-Bič, nato pa se odstrani. Organizacijo parcele se določi po znanem programu investitorja z upoštevanjem pogoja, da je potrebno na njegovem funkcionalnem zemljišču v celoti zagotoviti parkirišča za zaposlene in obiskovalce ter ostale manipulativne površine. Vertikalni gabarit je lahko najmanj pritličje, nadstropje in mansarda, lahko pa doseže višino P+2N ali celo P+3N. Oblikovanje fasade, naklon strešin in kritina naj bo poenoteno s fasadami in strehami ostalih objektov v območju urejanja. Kota pritličja se določi glede na koto dostopa.
Bodoči program je lahko javen, obrtni, ne pa stanovanjski.

Ostali skupni pogoji za objekte:
Dovoljene so maksimalne svetle višine pritličnih prostorov do 4,50 m, svetle etažne višine prodajnih prostorov min. 3 m oziroma pisarniških prostorov min. 2,80 m. Pri kotah pritličij objektov, podanih v zazidalni situaciji, je dovoljeno odstopanje do največ ±0,50 m zaradi prilagoditve cesti in drugim mejnim pogojem posamezne lokacije. Skupna višina objektov ne sme presegati višine 12 m.
Konstrukcije objektov so lahko klasične, armiranobetonske ali jeklene z vmesnimi polnili. Fasade naj bodo členjene skladno s konstrukcijskimi rastri ter s poudarjenimi okenskimi elementi. Konstrukcije so lahko tudi montažne ob pogoju, da se fasade takih objektov lahko prilagodijo ostalim fasadam.
Oblikovanje fasad naj bo poenoteno. Dovolijo se tako ometane kot obložene fasade (naravni ali umetni kamen, opeka), pomembno pa je, da je fasadna barvna lestvica usklajena. Dovolijo se svetli barvni toni tople barvne lestvice – od drap do oker ali svetlo opečne.
Strehe naj bodo ravne ali polkrožne z nizkim naklonom. Dovoljene so tudi nizke dvokapne strehe (naklona do 15 stopinj), vendar mora biti v tem primeru streha skrita za vodoravnim strešnim vencem. Strešne kritine ne smejo biti svetleče.
Trafo postaja: Lokacija TP je predvidena na zahodnem osrednjem delu območja, tlorisne dimenzije 6 × 3 m. Dostop se zagotovi z interne ceste. Trafo postaja je tipska.

Zunanje površine:
Manipulativne površine se asfaltirajo, parkirišča pa vsaj delno tlakujejo (granitne kocke v asfaltu). Zelenice so le spremljevalke ostalih ureditev in naj bodo zatravljene, zasajene z grmičevje in listavci (npr. judeževo drevo, gaber, javor). Zasaditev z isto vrsto listavcev naj se izvede tudi ob parkiriščih.
Za obcestni drevored predlagamo beli gaber ali drugo (za Grosuplje bolj značilno) vrsto listavca.

Parkirne površine:
Parkirne površine se za vsako dejavnost posebej zagotavljajo na funkcionalnih zemljiščih objektov, razen skupne parkirne površine med tehničnim servisom interno cesto. Skupaj je predvidenih 126 parkirnih mest od tega za potrebe bencinskega servisa s tehničnim servisom 48 PM, za objekta Konima (A in B) 38 PM ter za objekt TIPRO 50 PM.

Cestno omrežje:
Območje urejanja se priključuje na priključno cesto na avtocesto, pri čemer se dovoli zgolj desni uvoz. Na priključni cesti pa se izvede fizična prepreka za levo zavijanje. Obojestranski uvoz se uredi na križišču z lokalno cesto (proti Polici), kjer se uredi tudi edini možni izvoz.
Sistem notranjih cest se uredi za dvosmerno odvijanje prometa z izvozom preko križišča z lokalno cesto.
Pri ureditvi glavnega dostopa v območje se mora upoštevati minimalni radij R12. Na priključni cesti na AC se izvede fizična zapora za preprečitev levega zavijanja, za kar si mora investitor pridobiti posebno dovoljenje za to pripraviti vso ustrezno dokumentacijo po navodilih upravljavca ceste. Rekonstrukcija ceste ni predmet tega zazidalnega načrta. Pri pripravi projektne dokumentacije se upošteva tudi oblikovanje križišče lokalne ceste in uvoza v kompleks TOC III.
Napajanje parkirišč znotraj območja urejanja se uredi s posameznimi uvozi, pri čemer se oblikujejo štirikraka križišča z različnimi radiji. Do funkcionalnih zemljišč objektov na zahodnem delu kompleksa (območje “C”) se izvede v prvi fazi le dostop, v naslednji fazi pa notranje cestno omrežje, prilagojeno kasneje določeni strukturi in dejavnosti tega območja.
Notranja cesta A-A je dvosmerna s širino voznih pasov 2 × 3 m z obojestranskim robnim pasom 0,20 m in z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,60 m ter bankino 0,50 m na drugi strani. Desni uvoz z dostopne ceste na AC se izvede v širini 4 m.
Ceste se izvedejo v asfaltu ter se niveletno prilagodijo zahtevam terena. Računska hitrost ceste A-A je 40 km/h, ostalih dostavnih cest pa 20 km/h. Cestišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Ceste v območju urejanja imajo istočasno funkcijo požarnih poti.
Kolesarski in peš promet
Kolesarska steza, drevoredna ozelenitev in hodnik za pešce se izvedejo ob regionalni cesti – z dvignjenim robnikom. Hodnik za pešce se predvidi tudi ob notranjih cestah.
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva:
– zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81) in
– uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 49/97).
Pri projektiranju parkirišč se upoštevajo tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).

Vodovod:
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod pri osnovni šoli Brinje z razvodnim jaškom in odcepom za kompleks TOC II in III. Znotraj ZN TOC II. se izvede krožno zanko (omogočena sanitarna obnova vode), iz katere se odcepljajo priključki za posamezne objekte in izvede javno požarno omrežje z nadzemnimi hidranti.
Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode, to je skupna poraba vode 12 l/s. Za kompleks se upošteva en požar hkrati.
Vodovod se izvede iz LTŽ cevi različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil je LTŽ (PEHD) 100. Priključke objektov je potrebno izvesti preko kontrolnega vodomernega jaška.
Minimalna globina polaganja je 1,20m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva:
– odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97),
– odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 72/97),
– pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 65/97),
– pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).

Kanalizacija:
Predvideti je potrebno ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Odvod fekalnih vod se izvede preko javne kanalizacije celotnega območja v kanal kanalizacije Perovo, odvod meteornih in vseh zalednih vod pa se izvede preko kanalizacije v vodotok Grosuplješčica.
Odvod padavinskih vod s parkirišč in drugih utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko lovilcev olj in maščob. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olj in maščob ter vodo s streh in drugih strešin in površin.
Fekalno vodo se odvaja preko fekalne kanalizacije v javno kanalizacijo.
Kanalizacijski vod znotraj območja se projektira z upoštevanjem celotnega gravitacijskega območja. Zaradi možnosti vdora podtalne vode se vsi jaški v območju predvidijo vodotesno.
Odpadne tehnološke vode se morajo pred izpustom v kanalizacijski sistem obdelati v posebnem egalizacijskem bazenu po postopku, ki bo zagotavljal razgradnjo do stopnje, ki bo omogočala skupaj s komunalno odpadno vodo čiščenje na običajni komunalni čistilni napravi.
Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati:
– uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96),
– odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 15/98),
– pravilnik o javni kanalizaciji.

Energetsko omrežje:
Visokonapetostni razvod in trafo postaja: za oskrbo kompleksa z električno energijo se izvede nova trafo postaja velikosti 630 kW vzhodno od glavnega uvoza v območje. Elektrokabelsko kanalizacijo se znotraj celotnega kompleksa kablira.
Nizkonapetostni razvod: Vse omrežje znotraj kompleksa se predvidi v kabelski izvedbi v kabelski kanalizaciji, ki poteka v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na trafo postajo do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto.
Javna razsvetljava: Predvidena je klasična javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so lahko tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je največ 7 m, ob regionalni cesti pa se uporabi dvojna razsvetljava višine 10 m.
Ničenje in ozemljitev: kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZn.

Ogrevanje:
Za potrebe ogrevanja objektov se izvede priključni toplovod z navezavo na centralno kotlarno ob Grosupeljščici. Toplovodno omrežje se locira v cestno telo, na skrajni rob pločnika. Objekte se priključi vsakega posebej, interne toplotne postaje pa morajo biti indirektne. V objektih, kjer bodo različne dejavnosti, se predvidi ločena meritev toplotne energije. Talnega ogrevanja ni dovoljeno priključiti na sistem daljinskega ogrevanja. Dovodno toplovodno omrežje in potreba po rekonstrukciji centralne kotlarne se definira po pridobitvi bilance potreb tudi ostalega dela predvidene širitve. Do izdelave centralnega toplovodnega omrežja se objekti lahko ogrevajo z individualnimi kurišči (na plin ali lahko kurilno olje).

Tk omrežje in zveze:
Izvede se telefonska povezava preko optičnega kabla iz telefonske centrale v kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo se izvede ob regionalni cesti.

Odstranjevanje odpadkov:
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža; papir, kartoni, lesni odpadki idr. steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Odpadna olja kot posebni odpadki s številko 54102 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna evidenca.

Varstvo pred hrupom:
Ravni hrupa v območju urejanja ne smejo preseči mejnih dnevnih (60db) in nočnih ravni hrupa (50db), ki veljajo za III. območje – mešano območje, skladno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80, in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore) ter z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Za zmanjšanje ravni hrupa na stičnem območju z avtocesto se predvidi posebna izvedba okenskih odprtin.

Varstvo zraka:
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).

Varstvo pred požarom:
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Pri načrtovanju dozidave in novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.

Izvajanje zazidalnega načrta je predvideno v treh fazah:
I. faza: vključuje komunalno opremo območja: gradnjo TP in kabliranje EVVN ter EVNN, izgradnjo ceste v območju urejanja, vodovodnega in kanalizacijskega ter telefonskega omrežja,
II. faza: izgradnja I. faze objektov z zunanjo ureditvijo,
III. faza: ostali poslovni objekti ter dokončna ureditev območja.
Zaradi ne dovolj poznanega (nasutega) terena se investitorjem dovoli pridobitev gradbenih dovoljenj za pripravljalna dela.
Prva in druga faza se smeta odvijati istočasno, pred dokončno izgradnjo vse potrebne infrastrukture objekti ne morejo dobiti uporabnega dovoljenja.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih v 1. fazi, se morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred dogradnjo komunalne opreme območja ni dovoljeno.

Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so možna v tlorisnih gabaritih objektov do ± 20%, pri čemer se morajo ohraniti gradbene linije objektov v smeri napajalnih cest ter struktura in namembnost zazidave. Odstopanja so možna tudi pri višinskih kotah platojev in objektov do ±0,5m, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določila odloka o urbanističnem redu v Občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 44/82) za območje, ki ga ureja ta odlok.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor.

Zazidalni načrt je na vpogled pri upravnem organu Občine Grosuplje, pristojnem za urejanje prostora ter na Upravni enoti Grosuplje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.