Na podlagi drugega odstavka 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 18/93 in 47/93) ter 18. in 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 3. seji dne 17. 3. 1999 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Grosuplje za Občino Grosuplje (Uradni list RS, št. 30/96) sprejme zazidalni načrt stanovanjskega območja Dvori IV, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije aprila 1998.

Zazidalni načrt vsebuje:
– besedilo odloka o zazidalnem načrtu,
– grafične prikaze:

– območje urejanja v                    M 1:500,
– zazidalna situacija v                 M 1:500,
– prometna ureditev v                   M 1:500,
– zbirnik infrastrukturnega omrežja     M 1:500,
– parcelacija v                         M 1:500,
– karakteristični profili 
cesta A, B, C, D, E, F v                M 1:50,
– prečni profili v                      M 1:250,

– vzdolžni sklon cesta C, D, E,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,
– obrazložitev zazidalnega načrta,
– stroške za izvedbo načrta,
– zaporednost urejanja,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev iz odloka o zazidalnem načrtu,
– soglasja pristojnih organov in organizacij.

Ureditveni načrt določa:
– mejo območja urejanja z zazidalnim načrtom,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v prostor,
– pogoje glede vrste posegov,
– pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– gradbene parcele in funkcionalna zemljišča,
– pogoje za infrastrukturno opremljanje,
– zaporednost urejanja.

Območje, ki se ureja s tem zazidalnim načrtom, obsega parcele: 602/3, 603, 604/4, 605, 610/4, 611/5, 611/4, 612/3, 613/10, 222/2, 223/3, 224/3, 220/2 k. o. Grosuplje nas.

Območje Dvori IV, je namenjeno pretežno za stanovanja, dopolnilne dejavnosti v območju pa so lahko še različne nemoteče oblike dela na domu.
Objekti 1–6, 26, 27 in 34, 35 imajo lahko prostore namenjene tudi obrtnim, storitvenim, servisnim, trgovskim, gostinskim ali poslovnim dejavnostim, vendar morajo biti te požarno ločene od stanovanjskih delov.
Objekt 35 je klubski objekt teniškega kluba, skupaj s pripadajočimi športno-rekreacijskimi objekti je namenjen dejavnostim športa in rekreacije.
Obrazložitev: v drugih stanovanjskih objektih so dopustne ureditve poslovnih prostorov za dejavnosti stanovalcev (npr. možna je odvetniška pisarna, biro, prevajalec, zobozdravnik...), ki v območju ne bodo povzročile prekomernih sprememb (prekomerno povečanje hrupa, emisij in prometa).

V območju so dopustne:
– novogradnje stanovanjskih objektov,
– ureditve poslovnih dejavnosti (delo na domu) v objektih, velikosti do 80 m2 neto tlorisne površine, ki s svojo dejavnostjo ne motijo okolice,
– ureditve javnih programov v objektih opredeljenih v 5. členu tega odloka,
– postavitve garaž – nadstreškov v okviru dovoljenih gabaritov posameznih objektov, razen pri objektih, ki nimajo svojih dvorišč oziroma predvrtov,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve skupnih površin,
– ureditve teniških igrišč in tribun, dopustna je ureditev teniške dvorane.

Gradbena črta:
Gradbeno črto predstavlja severna parcelna meja za objekte 7, 9, 10, 11, 13, 14, 15–22, 23–34. Objekti 8 in 12 imajo gradbeno mejo 15m severno od svoje južne parcelne meje. Za objekte 23–24, 28–30 in 31–33 predstavlja gradbeno mejo zahodna parcelna meja. Za objekte 26, 27 in 34 pa vzhodna parcelna meja.
Obrazložitev: Gradbena črta določa linijo, na katero mora biti postavljen objekt z eno stranico, ki je obvezno slepa fasada. Preko gradbene linije niso dopustne širitve objekta.

Minimalni odmiki:
Minimalni odmik vseh objektov od roba pločnika ceste A, je 3,5 m. Vseh zaprtih garaž pa najmanj 5,5 m od vozišča.
Obrazložitev: Minimalni odmiki so obvezni in niso dopustna odstopanja od navedenih vrednosti. V območjih predpisanih odmikov tudi niso dopustne postavitve pomožnih objektov ali drugi posegi, ki bi zmanjševali predpisane razdalje.

Stavbna masa:
Poslovno stanovanjski objekti 1–5 tvorijo prevladujočo podolgovato stavbno maso in imajo ravno streho. Višina objektov je P+3. Krožni objekt ob križišču (1) je visok P+4.
Etažnost objektov 6 in 7 je P+1+M.
Objekti 8–14 so opredeljeni z maksimalnimi gabariti posameznih delov: osnovni gabarit A (11 x 10 m) višina slemenske lege 7 m, atrijski prizidek B (max. 7 x 6 m), vhodni del C (7 x 7 m) slemenska lega 7,80 m, vezni element D (4 x 10 m) višina slemenske lege 6 m.
Kot osnovni elementi A so prostostoječi objekti, v končni fazi pa tvorijo posamezne gruče.
Objekti od 15–22 so atrijske hiše: osnovni gabarit A (15 x 10 m) višina slemenske lege 7 m, atrijski prizidek B (max. 7 x 6 m), garaža med objekti D max. višina slemenske lege 6m.
Objekti 23–34 vrstne hiše osnovni gabarit A (7,5 x 10 m) višina slemenske lege 7 m, atrijski prizidek B (max. 4 x 5), višinski poudarek C” (objekti 6, 14, 26, 27, 34) višina slemenske lege 10 m.
Naklon strehe in vseh nadstreškov: 20° do 25°.
Sleme mora potekati v vzdolžni smeri daljše stranice nizov objektov.
Izdelava frčad ni dovoljena.
Kota pritličja pri vhodu: do 50 cm nad urejenim terenom je enaka naselju prek Grosupeljščice – na severu 337,90 m, na jugu 337 m.
Arhitekturni elementi naj bodo podrejeni osnovni stavbni masi. Dopustna so strešna okna in sončni kolektorji, vendar naj velikost in njihovo število ne prevlada osnovne strešne ploskve (max. skupna širina strešnih odprtin naj bo manjša od polovice dolžine posamezne strešine).
Posamezne stanovanjske enote morajo biti med sabo ločene s požarnim zidom, ta je lahko izveden tudi tako, da ne sega preko strešine.
Dopustna odstopanja ±0,5 m.
Športna teniška dvorana sme tlorisno obsegati največ dve teniški igrišči s pripadajočimi tribunami in servisnimi prostori. Višina slemena ne sme biti višje kot 12 m, višina venca pa ne višja od 10 m.
Obrazložitev: Dopustna višina slemenske lege (7 m) in naklon strehe pri glavnem delu objekta dopušča popoln izkoristek mansarde, ne da bi bile pri tem potrebne dodatne frčade.

Gradbeni materiali:
Uporabljeni naj bodo predvsem naravni materiali: fasadna opeka opečne barve, teranova, vidni beton in les. Fasadni ometi naj bodo svetli (bela, krem).
Kritina mora biti požarno varna, rdečkaste barve z drobno teksturo.

Ograje in ureditve zemljišč na meji:
Ob izgradnji novih teniških igrišč je investitor dolžan zagotoviti protihrupno zaščito proti objektom ob cesti D.
Ograje proti cestam: max. višina 100 cm, strižena ali prosto rastoča živa meja.
Zemljišče na vhodni strani objektov naj bo do ceste izravnano brez višinskih razlik in parapetnih zidov. Višinske razlike med parcelami naj bodo izvedene z blagimi brežinami, izjemoma so dopustni nizki parapetni zidovi do 50 cm.
Ograje po parcelnih mejah med objekti so lesene ali zidane: max. višina 160 cm. Vsak mejaš zida svojo severno ograjo, ki je določena z gradbeno črto.
Parcele se proti Grosupeljščici zaključi z 40 cm visoko škarpo, na katero ni dovoljeno postavljati dodatnih ograj, razen zasaditve žive meje, grmovnic in drevja.
Obrazložitev: Zemljišče na vhodni strani objektov naj bo enotno izravnano brez vmesnih ali obrobnih zidov. Dovoljene so prečne ograje. Vzdolž Grosupeljščice pa samo zasaditve nad škarpo.

Ob izvedbi cest je potrebno izvesti tudi vse krajinske ureditve. Hodniki morajo imeti izvedene rampe za vožnjo z invalidskimi vozički.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati obstoječo drevnino pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Gradbene parcele so določene v grafični prilogi št. 5. Funkcionalno zemljišče objektov v območju je enako velikosti pripadajoče parcele k posameznemu objektu.
Parkirišča za objekte 6–34 morajo biti zagotovljena na zemljiščih, ki pripadajo tem objektom.

Razmejitev med poljavnimi in privatnimi zemljišči v območju urejanja določa regulacijska črta. Poljavne površine obsegajo vozišče, pločnike in zelenice ob prometnih površinah.
Privatna zemljišča so razdeljena na posamezne parcele.
Obrazložitev: Priporočamo, naj bodo parkirišča vsaj delno tlakovana z rušniki ali granitnimi kockami, s čimer bi dosegli členitev prometnih površin in zmanjšali velikost asfaltnih površin.

Vodovod
Oskrbo s pitno vodo naj se predvidi iz primarnega cevovoda pod cesto A, tako da je glavna napajalna cev dimenzionirana tudi za oskrbo območja TOC, pri motelu.
Omrežje nadzemnih hidrantov naj bo postavljeno v rastru 80 m, v koridorju ceste A, B, D in E.

Kanalizacija
Primarni sanitarni in meteorni kanal naj poteka pod zahodnim delom vozišča ceste A. Sanitarni kanal vodi odpadne vode do centralne čistilne naprave. Sanitarni kolektor je potrebno dimenzionirati in izvesti kot del tranzitnega cevovoda za predvidene gradnje severno od obravnavanega območja.
Pri izdelavi nadaljnje tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati že izvedeno projektno dokumentacijo za Perovo, Dobje in TOC.
Meteorne vode s strešin in pešaških površin naj se odvajajo v Grosupeljščico. Meteorne vode iz garaž in s prometnih površin se morajo odvajati preko usedalnika, lovilca olj in maščob. Obvezna je vgraditev protipovratnih zaklopk.
Vsa kanalizacija se mora zgraditi v vodotesni izvedbi, ki se jo dokaže s preizkusom vodotesnosti.
Vse objekte je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.

Toplovod
V območju je predvidena oskrba s toplotno energijo iz javne kotlovnice preko toplovodnega omrežja. To je potrebno izvesti kot nadaljevanje toplovodnega omrežja Dvori in Šola Brinje ter dimenzionirati tako da bo ustrezal tudi za predvidene gradnje severno od obravnavanega območja.

Električno omrežje, javna razsvetljava in telekomunikacijski vodi
Za potrebe Dvori III in IV, naj se postavi skupno TP20/0,4 kV ob križišče ceste A in D. Na zahodni strani ceste A je potrebno predvideti nadaljevanje 20 kV kabelske kanalizacije do predvidene nove TP severno od obravnavanega območja.
Razvodno merilne, prostostoječe omarice naj se locirajo na mejo pločnik parcela, tako, da so smiselno vključene v ureditev predvrta.
Vse prometne površine in površine namenjene pešcem je potrebno opremiti z javno razsvetljavo. Ta mora biti izvedena s tipskimi elementi. Traso javne razsvetljave se spelje v srednjem pasu ceste A in ob vseh drugih cestah.
Kabelska kanalizacija za lokalno kabelsko omrežje naj se predvidi skupaj s telefonskim omrežjem.
Odjemno mesto s kontejnerji ali zabojniki mora biti urejeno na južnem delu območja ob parkiriščih. Za objekte ob cesti A se kontejnerje locira v srednji pas ceste. Dopustna je ureditev nadstrešnice.
Komunalno ter energetsko omrežje in naprave ter omrežje zvez morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi.
Osvetlitev teniških igrišč ne sme prekomerno obremenjevati stanovanjskih parcel.

Do izgradnje suhega zadrževalnika Veliki potok, je gradnja možna le ob pisni izjavi lastnikov oziroma investitorjev gradnje na obravnavanem poplavnem območju, da se zavedajo tveganja poplav na tem območju, to tveganje z gradnjo tudi sprejemajo brez zahtev po odškodnini, ki bi nastala ob eventualnih poplavah.
Pisno izjavo mora investitor predložiti pred izdajo dovoljenja za gradnjo.

Ureditve v območju se lahko urejajo v več zaključenih etapah. Minimalne etape naj po možnosti obsegajo niz objektov.
Kot osnovni elementi A so hiše sprva lahko prostostoječi objekti, v končni fazi pa lahko tvorijo posamezne gruče.
Uporabno dovoljenje za določen objekt se lahko izda šele, ko so izvedene vse infrastrukturne ureditve. Med te ureditve spada tudi škarpa ob Grosupeljščici.

Zazidalni načrt je občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Občini Grosuplje in na Upravni enoti Grosuplje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.